Več kot dva meseca po izrednih volitvah je španski parlament za 22. julij sklical izredno sejo za izvolitev novega predsednika vlade. Za mandatarja je kralj Felipe VI. predlagal prejšnjega premierja in zdaj vršilca dolžnosti Pedra Sancheza iz Socialistične delavske stranke (PSOE), ki je na volitvah 28. aprila zmagala. Socialisti pa v parlamentu nimajo absolutne večine, zadosti glasov nima niti nobena druga stranka ali koalicija, zato Sanchez taktizira tudi z možnostjo sklica še enih volitev jeseni.

Prvi dan zasedanja bo potekala parlamentarna razprava, drugi dan pa glasovanje. Mandatar mora dobiti podporo absolutne večine oziroma najmanj 176 od 350 poslancev. Če izvolitev ne uspe v prvem poskusu, mora predsednica parlamenta v 48 urah, se pravi 25. julija, sklicati drugo zasedanje, ko bi za izvolitev zadostovala navadna večina.

Desne stranke bodo vse proti

Sanchez za zdaj nima zagotovljene niti navade večine, zato bo prihodnji teden začel drugi krog pogovorov z voditelji parlamentarnih strank z izjemo neofašistične stranke VOX in baskovske nacionalistične stranke EH Bildu. Slednjo izključuje zaradi njene pretekle vloge v zdaj razpuščeni teroristični skupini ETA. Želja socialistov je sicer vladati samostojno brez koalicijskih partnerjev, a to zaradi izida aprilskih volitev ni mogoče, saj so dobili le 28,9 odstotka glasov.

Sprva je Sanchez nakazal, da bi želel sestaviti vlado z desno liberalno stranko Ciudadanos (C's), toda njen voditelj Albert Rivera je to možnost odločno zavrnil in celo napovedal, da se novega kroga pogovorov s Sanchezom ne bo udeležil. Ambicije Rivere so, da C's postane najmočnejša desna opozicijska stranka in s tega mesta izrine Ljudsko stranko, s katero sicer sodeluje v več regionalnih in občinskih koalicijskih vladah skupaj z VOX. Vse tri desne stranke napovedujejo, da ne bodo podprle Sancheza.

Zato so se socialisti obrnili na »naravno« zaveznico, levo stranko Unidas Podemos, ki jo vodi Pablo Iglesias in s katero so sodelovali že v prejšnjem mandatu. Sami imajo 123 poslancev, skupaj s Podemosom pa 165 sedežev, kar bi bilo zadosti za Sanchezovo izvolitev z navadno večino ob vzdržanih glasovih katalonskih in baskovskih nacionalistov. Socialisti se s katalonsko levo nacionalistično stranko ERC, ki ima 14 poslancev, sicer niso pripravljeni pogajati. Ta svojo podporo pogojuje s pogovori o sklicu referenduma za samostojnost Katalonije, kar je za Sancheza nesprejemljivo.

Sanchez tudi zavrača predlog Iglesiasa za sklenitev koalicijske pogodbe, po kateri bi Podemosu pripadalo poleg mesta podpredsednika vlade še nekaj ministrskih resorjev. Sanchez jim namesto tega ponuja sodelovanje v vladi na manj pomembnih administrativnih mestih, v kar Iglesias do zdaj ni privolil. Je pa v sredo v katalonskem časopisu La Vanguardia sporočil nov predlog: da Podemos in PSOE skleneta »celovit koalicijski sporazum« in če Sanchez ne bi bil izvoljen niti v drugem glasovanju, bi Podemos odstopil od koalicijske pogodbe ter sprejel vlogo »sodelujoče« stranke v vladi.

Toda še istega dne so socialisti ta predlog zavrnili. V sredo so namreč španski mediji objavili izide javnomnenjskih poizvedb Centra za sociološke raziskave (CIS), ki veljajo za zelo zanesljive. Kot kaže, bi na novih parlamentarnih volitvah za PSOE glasovalo 39,5 odstotka volilcev, kar bi pomenilo dovolj poslanskih sedežev za samostojno sestavo vlade. Podpora drugim strankam je v primerjavi z aprilom manjša za dva do tri odstotke, vključno s Podemosom, VOX pa bi dobil celo polovico manj glasov.

Morebitne volitve bi bile novembra

Zaradi takšnih podatkov Sanchezu očitno ni tuja ideja novih predčasnih volitev. Če namreč po eni strani pravi, da Španija »nujno potrebuje novo vlado čim prej«; po drugi napoveduje, da če mu v naslednjih dneh ne bo uspelo pridobiti podpore za izvolitev v prvem krogu glasovanja, ne namera nadaljevati pogajanja niti zahtevati drugega kroga. Po zakonu ima kandidat po spodletelem poskusu glasovanja na prvem zasedanju še dva meseca časa. Če mu tudi tedaj ne uspe, je dolžan ponovno sklicati izredne volitve, ki bi bile v tem primeru 10. novembra. Potemtakem bi Španci v štirih letih že četrtič volili nov parlament.