Katalonci se vsako leto 11. septembra spomnijo, da je španski kralj Filip V. v nasledstveni vojni leta 1714 na ta dan osvojil Barcelono, s čimer naj bi bilo konec katalonske samostojnosti. Tokrat se je po ocenah policije v slavnostni povorki zbralo 600.000 ljudi, kar je manj kot prejšnja leta. Lani denimo jih je policija naštela milijon.
Ta dogodek, znan kot Diada, so si leta 2012 nekako prisvojili katalonski separatisti. Takrat se je shoda udeležilo 1,5 milijona ljudi. »Od vseh teh osmih prireditev, ki smo jih organizirali, je letos najtežje,« je ocenila Elisenda Paluzie, predsednica organizacije Nacionalna skupščina Katalonije, ki se zavzema za samostojnost. Dve leti po prepovedanem referendumu 1. oktobra 2017 in neuspešni razglasitvi Neodvisne katalonske republike se namreč v taboru separatistov jasno in na očeh vse javnosti kažejo velike razlike v stališčih. Dve glavni katalonski stranki, ki se zavzemata za samostojnost, sta v sporu. Stranka Skupaj za Katalonijo nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki je leta 2017 zbežal v Belgijo, je za odločnejši pristop in konfrontacijo z Madridom. Republikanska levica Katalonije (ERC), ki jo vodi Oriol Junqueras, pa je bolj naklonjena dialogu s špansko vlado. Obe stranki sicer tvorita regionalno katalonsko vlado, a v ERC zahtevajo razpis predčasnih volitev, na katerih se jim obeta zmaga. Najbrž je bilo tudi zaradi nesoglasij med separatisti letos dvakrat manj udeležencev kot v prejšnjih letih.
Podpora dvanajstim politikom, ki bodo kmalu dočakali razsodbo
Udeleženci protestov pa so se jasno izrekli proti politični razklanosti strank, ki podpirajo neodvisnost. Organizatorji politikom niso pustili govoriti na glavnem odru, tudi voditelju Katalonije Quimu Torri ne, ampak so jim ob aplavzu navzočih sporočali, naj raje najdejo skupni jezik. Torra je sicer na drugem odru dejal: »Pošiljamo jasno sporočilo: naš cilj je neodvisnost!«
Demonstranti na ulicah Barcelone pa so zahtevali izpustitev devetih zaprtih katalonskih politikov, katerim bo, kot še trem, ki so na begu, špansko sodišče kmalu izreklo najbrž precej hude zaporne kazni. »Ne političnim zapornikom!« se je glasil eden od transparentov. Dvanajsterica je obtožna, da je hotela pred dvema letoma z nezakonitim referendumom in razglasitvijo neodvisnosti doseči odcepitev Katalonije od Španije. Deveterica je v zaporu že dve leti, med njimi je katalonski podpredsednik Oriol Junqueras, ki bi lahko dobil tudi 25 let zaporne kazni. »Ko se sodba bliža, je pomembno, da se vidi, kako nas podpirajo množice,« je še dejala Elisenda Paluzie. Carles Puigdemont, eden od treh obtožencev na begu, je iz Belgije pred začetkom shoda izjavil, da bodo s protesti na 11. september »svetu pokazali, da vztrajajo kljub nasilju oblasti«.
