Več kot dva milijona evrov in več kot štiri mesece snemalnih dni za film je nekaj, kar se na Hrvaškem še ni zgodilo. A General, najtežje pričakovani film zadnjih dvajsetih let v lepi njihovi, ki mu je Hrvaški avdiovizualni center oziroma hrvaški filmski sklad namenil 4,2 milijona kun, državna televizija HTV pa 9,6 milijona kun, na sobotni premieri na puljskem filmskem festivalu ni navdušil. Nasprotno. Kritiki, ki jih ni zaslepila tema, domovinska vojna z generalom Antejem Gotovino na čelu, so bili odločni: General 88-letnega Antuna Vrdoljaka, režiserja, znanega po partizanskih filmih s konca 60. in 70. let, je »suh, siv in dolgočasen«, »namesto avanturista in alfa samca pa smo dobili dolgočasneža brez greha«. Vsaj tako je v Jutarnjem listu napisal priznani filmski kritik Jurica Pavičić. Ni mu ušlo niti, da je Vrdoljak v filmu izpustil srbske žrtve ter beg, aretacijo, tožbo in osvobodilno sodbo Gotovine v Haagu.
Kolegica v Večernjem listu Milena Zajović se je, sicer s precej bolj mehko govorico, strinjala. Napovedala je namreč, da film, ki je dolg maratonskih 163 minut, pri njegovem snemanju pa je sodelovala celo hrvaška vojska, po vsej verjetnosti ne bo dobival festivalskih nagrad, obenem pa ni pozabila omeniti razdvojene hrvaške publike. Ta na eni strani meni, da je Hrvaška končno dobila pravi film o domovinski vojni, drugi pa so bili nad Generalom razočarani, saj naj ne bi bil vreden ne vloženega denarja ne zgodbe, ki jo ponuja njen subjekt. Ante Gotovina je bil navsezadnje človek z izjemno zanimivim življenjem. Od tega, da je bil v tujski legiji, do tega, da se je oženil s Kolumbijko, danes pa, srečno poročen z nekdanjo vojakinjo Dunjo, v Jadranskem morju lovi tune.
Gotovina je Goran Višnjić, režiserjev zet
Biografska vojna drama, v kateri naslovno vlogo igra hrvaški igralec s hollywoodsko kariero ter Vrdoljakov zet Goran Višnjić, malega Anteja pa Višnjićev sin Vigo, glede na povprečno oceno, ki so ji jo dodelili gledalci v nabito polni puljski Areni, očitno kljub vsemu ni popolnoma razočarala. General je prejel 3,83 točke od petih, poln pohval na njegov račun pa je bil, nepresenetljivo, tudi hrvaški politični vrh oziroma predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Ta je film doživela »zelo čustveno«. General po njenih besedah ni le zgodba o enem človeku, generalu zmagovite hrvaške vojske Anteju Gotovini, ampak je zgodba o domovinski vojni, predvsem pa zgodba o hrvaškem boju za človeško in nacionalno svobodo. »Upam, da bo odmeval v svetu in da bodo ljudje spoznali resnico, ne samo o generalu, ampak o hrvaški vojski na splošno,« je ob otvoritvi festivala povedala predsednica in opozorila, da ima bližnja hrvaška zgodovina še veliko protagonistov, ki si zaslužijo veliko dobrih filmov.
Film kot pomoč obrambi Gotovine v Haagu
Vrdoljak, kot član HDZ je bil več let aktiven tudi v politiki, svojih simpatij do Gotovine nikoli ni skrival, prav tako pa se ni pretvarjal, da bo film o njem objektiven. »Ta film smo začeli snemati, ko je bil Gotovina še v Haagu, moja ideja pa je bila, da z njim pomagamo njegovi obrambi. Zdaj razumem, da je bilo to zelo naivno, ampak film je končan in upam, da bo všeč tudi samemu generalu,« je Vrdoljak, z Gotovino je prijateljeval že med vojno, povedal za Večernji list. Dodal je, da je hotel predstaviti človeka, ki je zelo zaprt, a brezmejno zanimiv in inteligenten. »Prikazovali so ga kot roparja in kriminalca. Tisti, ki nimajo svojih, jih očitno radi dodajajo tujim biografijam,« je dejal. Da bi enako počel on, pa je zanikal, saj je iz nje »kvečjemu odvzemal«.
Po filmu še serija
Kljub »odvzemanju« je film s primesmi romantike, akcije in komičnih vložkov, pa tudi s precej patetike, dolg 163 minut in če ste mislili, da je 163 minut Gotovine na velikem platnu več kot dovolj, se motite. General, v katerem poleg Višnjića igrajo Mustafa Nadarević, Armand Assante, Goran Navojec, Borko Perić, Nataša Janjić, Rene Bitorajac in Ivo Gregurević, bo po pohodu v hrvaških kinematografih postal še osemdelna serija, predvajala jo bo hrvaška televizija. Zagotovo pa film ne bo šel v anale hrvaške kinematografije. Ali kot piše Jurica Pavičić: »Vrdoljakov General ni film iz leta 1973 ali 1976, ampak film iz leta 1947. Njegov pandan ni Sutjeska ali Vrhovi Zelengore, ampak stalinistični filmi, v katerih Stalin z dotikom roke popravlja traktor, brkati komisarji partije pa citirajo modre pregovore. To je točka na zgodovinski lenti, do katere je z Generalom prišel domači film.«
