Pred tremi leti je prvak SDS Janez Janša na družbenem omrežju twitter zapisal: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.« Novinarki RTV Slovenija Evgenija Carl in Mojca Šetinc Pašek sta ga kazensko ovadili in odškodninsko tožili. V prvem primeru je sodišče novembra lani presodilo, da je Janša razžalitve kriv, in mu prisodilo tri mesece pogojne kazni.
Pri odškodninski tožbi pa je sodišče Janši izreklo zamudno sodbo, ker se Janša ni odzval na poziv sodišča, naj odgovori na tožbo. Sodišče je tožnicama priznalo odškodnino v višini 6000 evrov, a se je Janšev zastopnik Franci Matoz na odločitev pritožil. Trdili so, da Janši tožba ni bila pravilno vročena. V primeru Carlove so na višjem sodišču v Celju odločili, da se mora primer vrniti na prvostopenjsko sodišče v Velenju. Sodišče namreč ni ugotovilo oziroma obrazložilo, ali je bil Janša obveščen o tem, da je pošiljka s tožbo na sodišču, so zapisali. V primeru Šetinc-Paškove pa je isto višje sodišče odločilo, da je bila tožba Janši pravilno vročena.
»Seznanjenost z vsebino pošiljke ni relevantna«
Ugotovili so, da Janša ni izpodbijal dejstva, da je 17. avgusta 2016 prejel obvestilo o tem, kje lahko dvigne tožbo in da je začel teči 15-dnevni rok za dvig. Prav tako Janša ni izpodbijal tega, da pošiljke v navedenem roku ni dvignil. Sodišče je v tem primeru – v nasprotju s primerom Carlove – zavzelo tudi jasno stališče, da fikcija vročitve nastopi že s samim potekom 15-dnevnega roka za dvig pisanja, seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve pa da ni relevantna. Za pravilnost vročitve je torej odločilno le, ali je Janša obvestilo o prispeli tožbi prejel, čemur pa ni ugovarjal. Prav tako je s potekom 15-dnevnega roka oziroma nastopom fikcije vročitve začel teči 30-dnevni rok za odgovor na tožbo, v katerem Janša odgovora ni podal.
Odvetnik obeh novinark Stojan Zdolšek ocenjuje, da je sodišče v primeru Carlove in Šetinc-Paškove zavzelo dve različni pravni stališči. »Iz zadnje odločitve višjega sodišča izhaja, da se s tem, ko je podana fikcija izročitve, šteje, da je tožba vročena, to, kar se dogaja potem, pa ni pravno relevantno,« je dejal. V primeru Evgenije Carl pa je višje sodišče zavzelo stališče, da bi se moralo prvostopenjsko sodišče ukvarjati tudi s tem, ali je bil Janša obveščen o tem, kje lahko dvigne pošiljko. Oba primera je obravnaval senat, v katerem sta sedeli isti sodnici, drug je bil le sodnik poročevalec.
Zakaj nasprotujoči si odločitvi?
Zdolšek meni, da je višje sodišče po prvi odločitvi spremenilo stališče. »Stališče višjega sodišča je bilo v prvem primeru, torej v primeru Evgenije Carl, napačno. Zdaj je višje sodišče to spoznalo in se odločilo drugače,« je dejal.
Ob tem je poudaril tudi, da je višje sodišče v primeru Carlove sklep obrazložilo zelo nejasno. Na enem mestu sodišče pravi, da je težava v pomanjkljivi obrazložitvi prvostopenjskega sodišča, na drugem mestu pa argumentacijo izpeljuje, kot da obvestila sploh ni bilo, je ponazoril. »Tega ne razumem. Takšno sodstvo ni vredno resno obravnave. Če isto sodišče ne zna odločiti enako v tako preprosti zadevi, kot je vročanje, potem nimam besed,« je bil kritičen.
Z odločitvijo o pritožbi in potrditvijo zamudne sodbe je tožba Šetinc-Paškove postala pravnomočna in izvršljiva. Janša ji mora plačati 6000 evrov odškodnine. Zdolšek sicer pričakuje, da bo Janšev zastopnik poskusil še s predlogom za dopustitev revizije na vrhovnem sodišču. Matoz danes za Dnevnik ni bil dosegljiv.
