Razlog za vse naštete nezgode je bil vselej enak: utrujenost voznika. Ta je pripeljala do rahlega dremeža, ki so ga prekinili šele kriki pešcev, zabojnik za smeti in oster robnik. Toda kaj lahko se zgodi, da se voznik iz takšnega dremeža sploh ne zbudi več ali pa se zaradi utrujenosti voznika hudo poškodujejo tudi drugi udeleženci v prometu. Podobne nesreče se namreč dogajajo tudi (ali predvsem) pri precej višjih hitrostih in tudi (ali predvsem) na odprtih cestah, pri čemer verjetno ni treba poudarjati, da so posledice lahko veliko hujše. Od prevračanja in pristanka v obcestnem grabnu do hudega trka v kakšno obcestno oviro, ograjo ali nasproti vozeče vozilo. Stometrsko oddaljenost od doma smo omenili zgolj zato, ker dokazuje, da ko smo za volanom utrujeni, pred tem, da se utrujenost stopnjuje v dremež in ta pripelje do nesreče, nismo varni niti, ko imamo domače parkirišče dobesedno pred nosom.
In rešitev? Če se vožnji, ko smo zaspani, že ne moremo ogniti, strokovnjaki svetujejo, da se ji nikar ne upiramo, temveč se, takoj ko jo začutimo, ustavimo, spijemo kavo, zaspimo za 20 minut in nato nadaljujemo vožnjo. Vse druge metode, od odpiranja šip in »navijanja« glasnosti glasbe do pretegovanja, glasnega petja ali celo kričanja, zaspanost odženejo samo za nekaj minut, nato pa nas spanec spet lahko v hipu premaga. In to se dogaja precej pogosto, saj je po podatkih evropske komisije utrujenost vzrok za kar vsako peto prometno nesrečo! Tudi zato so se pri AMZS že pred časom odločili, da zaspanost kot enega od dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče precej bolj vključijo v preventivne aktivnosti in v vsebine programov varne vožnje, pri Fordu pa so medtem ravno pred dnevi naročili izdelavo »zaspane obleke«, ki bo uporabniku omogočila izkusiti uničujoče učinke utrujenosti in jo bodo vključili v svoj program šole vožnje.
In če kdo še kar dvomi o vplivu utrujenosti in neprespanosti na vozniške sposobnosti, dodajmo le, da je dokazano tudi, da se, ko po 18 zaporednih urah brez spanca sedemo za volan, naše sposobnosti zmanjšajo do stopnje, ki je primerljiva vožnji s preseženo dovoljeno stopnjo alkohola v krvi, če to storimo po 24 urah, je že enako, kot če bi »napihali« en promile, če v povprečju spimo manj kot pet ur na noč in vozimo, se verjetnost za povzročitev nesreče poveča za petkrat… In še bi lahko naštevali.
