Pustimo ob strani, da je košarkarska zveza pred dvema letoma zaukazala, da morajo prav vse slovenske ekipe v državnem prvenstvu igrati od začetne faze, s čimer je predvsem Olimpiji močno otežila odmeven rezultat v regiji ali Evropi. Pred dvema letoma je sicer ta Evropa pomenila še drugokakovostni evropski pokal, lani in letos pa tretjekakovostno Fibino ligo prvakov, ki je sicer resda vsako leto močnejša, a pretiranega šarma nima. Lani so si zmaji nastopanje v njej zagotovili z naslovom državnega prvaka, letos pa je Slovenija zaradi slabih rezultatov Heliosa v prvi in Olimpije v drugi sezoni izgubila direktno vstopnico v redni del tega tekmovanj. Ljubljančani so tako prejeli posebno povabilo in ga tudi sprejeli.
Toda ali je bilo to zares potrebno? Po eni strani da, saj Olimpija za sodelovanje v evropskih tekmovanjih od Mestne občine Ljubljana (MOL) prejme dobrih 300.000 evrov. Slišati je, da je to tudi želja sponzorjev, hkrati pa je kakršno koli evropsko tekmovanje še vedno magnet za nekatere igralce. A po drugi je včasih treba narediti korak nazaj, da bi lahko kasneje dva naprej. Sezona, v kateri bi se Olimpija lahko izključno osredotočila na ligo ABA, ne bi bila katastrofa, z njo pa bi si klub lahko vrnil vstopnico (vsaj) za evropski pokal. Upamo si trditi, da bi finančno pomoč tudi v tem primeru pristavila MOL, saj je liga ABA konec koncev mednarodno tekmovanje, da bi predstavljeno vizijo »kupili« tudi sponzorji, hkrati pa vodstvu proračuna ne bi bilo treba deliti na 19 košarkarjev, s katerimi bodo poskušali kar se da uspešno prebroditi še tretjo zaporedno peklensko sezono.
