V zaprtih, še zlasti majhnih prostorih, kot je tudi vozilo, se je nemogoče izogniti škodljivemu vdihavanju tobačnega dima, na začetku novega šolskega leta znova opozarjajo v ozaveščevalni akciji o škodljivosti pasivnega kajenja. Poleg ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje v akciji prek različnih družbenih omrežij sodelujejo tudi številne nevladne organizacije.
Udeleženci akcije poudarjajo, da so številne raziskave potrdile, da lahko dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu privede tudi med pasivnimi kadilci do razvoja enakih bolezni kot pri kadilcih. Tako lahko tudi pasivno kajenje povečuje tveganje razvoja koronarnih srčnih bolezni, možganske kapi, pljučnega raka in številnih drugih bolezni.
Pogosteje pri zdravniku
Visokemu tveganju je še posebej izpostavljeno zdravje dojenčkov in majhnih otrok. Otroci, ki so pasivni kadilci, pogosteje obiščejo zdravnika, imajo slabše razvita pljuča, pogosteje zbolijo za pljučnico ali bronhitisom in imajo pogostejše zdravstvene zaplete. Pasivno kajenje lahko povzroči tudi nenadno smrt dojenčka. Ker je v tobačnem dimu na stotine škodljivih snovi in jih kar 70 med njimi dokazano povzroča raka, lahko pasivno kajenje resno ogrozi tudi zdravje odraslih.
V akciji kadilce še zlasti opozarjajo, da če že kadijo in s tem ogrožajo sebe, naj vendarle razmišljajo vsaj o drugih in s pasivnim kajenjem ne ogrožajo tudi njihovega zdravja. Še zlasti skrb vzbujajoče je ravnanje staršev, ki pasivnemu kajenju izpostavljajo svoje otroke. Pogosto se cigareti ne morejo odreči niti takrat, ko prevažajo otroke v šolo in na prostočasne aktivnosti. »Ko kadite v avtu, pasivno kadijo tudi sopotniki!« so jasni udeleženci ozaveščevalne akcije. Dodajajo, da kajenje v tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina ali drug zaprt prostor, privede do zelo visokih ravni škodljivih snovi iz tobačnega dima. Zato se zavzemajo za prepoved kajenje v vozilu, tudi če je vključeno prezračevanje ali so odprta okna. Svetujejo pa tudi, da se vsi trudimo, da nihče ne kadi v bližini naših otrok in družinskih članov.
Elektronsko kajenje
»Tudi pasivna izpostavljenost aerosolu elektronskih cigaret lahko predstavlja tveganje za zdravje,« opozarja Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Aerosol elektronskih cigaret ni le navadna para. Tudi v njem so škodljive snovi in delci, ki jih v zaprtih prostorih vdihavajo tudi osebe, ki ne uporabljajo elektronske cigarete. Uporaba elektronskih cigaret zviša ravni delcev, nikotina in drugih škodljivih snovi v zraku zaprtih prostorov.« Kot pravi, pa je izpostavljenost nikotinu in delcem verjetno manjša kot pri tobačnem dimu. Kljub temu nekatere raziskave kažejo, da lahko pasivna izpostavljenost aerosolu elektronskih cigaret privede do podobnih ravni nikotina pri pasivno izpostavljenih kot tobačni dim. Prav tako nekatere raziskave kažejo, da je lahko raven majhnih delcev v prostoru, kjer se uporabljajo elektronske cigarete, podobna tisti pri kajenju tobaka v zaprtih prostorih, a je, kot pravi Koprivnikarjeva, za trdne zaključke še premalo raziskav.
Po podatkih iz leta 2014 pri nas še vedno kadi skoraj četrtina odraslih (24,2 odstotka), kar nas uvršča v evropsko povprečje. Najvišji deleži kadilcev so med moškimi, v starostnih skupinah med 25. in 50. letom, med prebivalci z nižjim socialnoekonomskim položajem, med tveganimi pivci in uporabniki drog ter med zaprtimi osebami.
A tudi tako strašljivi podatki, kot je ta, da naj bi kajenje tobaka na svetu na leto pogubilo več kot šest milijonov ljudi, marsikoga od cigaret ne odvrnejo. Številu smrti je treba dodati še več kot 890.000 smrti tobačnemu dimu dolgotrajno izpostavljenih nekadilcev – pasivnih kadilcev. »Raba tobaka in pasivno kajenje sta tako v svetovnem merilu vsako leto vzrok več kot sedem milijonom smrti, ki so preprečljive,« poudarja Helena Koprivnikar. Za Slovenijo podatkov o umrlih zaradi pasivnega kajenja nimamo. Zaradi s kajenjem povezanih bolezni pa naj bi pri nas na leto umrlo okoli 3600 prebivalcev ali deset na dan. To je več smrti, kot jih skupaj povzročijo nezgode (vključno s prometnimi), samomori, alkohol, prepovedane droge in aids.
Zato je v Sloveniji tobak med vodilnimi preprečljivimi dejavniki smrti in izgubljenih zdravih let življenja ter vzrok številnih prezgodnjih smrti, opozarja Koprivnikarjeva. »Umirajo ljudje v aktivni dobi. Med 30. in 44. letom starosti pripisujemo kajenju tobaka vsako sedmo smrt, med 45. in 59. letom starosti pa vsako tretjo.«
Tudi podatkov o tem, ali mladostniki, ki so bili kot otroci izpostavljeni pasivnemu kajenju, pogosteje posežejo po cigaretah, nimamo. A nekatere raziskave kljub temu že poročajo o povezavi med kajenjem matere med nosečnostjo ali med izpostavljenostjo pasivnemu kajenju v otroštvu in povečano verjetnostjo, da bodo ti otroci kasneje začeli kaditi, pojasnjuje Koprivnikarjeva.
