Pri preventivi bolezni srca in ožilja je Slovenija na dobri poti, da do leta 2025 kar za četrtino zmanjša prezgodnjo umrljivost, pred jutrišnjim svetovnim dnevom srca izpostavlja predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, prim. Matija Cevc. A z dosežki ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj ljudje še vedno umirajo prezgodaj, opominja in dodaja, da smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Zato bi morali sami skrbeti zlasti za zdrav način življenja, ki ga sestavljata predvsem zdrav način prehranjevanja in dovolj gibanja.
»Prosti čas, ki ga ob družinskih in službenih obveznostih mnogim odraslim primanjkuje, bi si morali bolje organizirati,« poudarja Cevc. Dodaja, da ne smemo prezreti še enega pomembnega vidika zdravega načina življenja – higiene spanja. »S spanjem ima težave že 45 odstotkov ljudi. Ali premalo spijo, se prezgodaj zbujajo ali pa zvečer ne morejo zaspati,« opozarja. Številni podatki pričajo, da za ohranjanje zdravja nujno potrebujemo od sedem do devet ur kakovostnega spanja. Pomanjkanje spanja lahko povzroča povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo… »Spanje ni lenoba, temveč potreba našega telesa. V spanju se telo obnovi, umiri in nato tudi učinkoviteje ter bolj sproščeno deluje. Nasprotno pa že nekajdnevna prikrajšava spanja izrazito poviša 'stresne' hormone, kar vodi v slabšanje zdravja in počutja,« opozarja Cevc.
Dekleta so aktivnejša
Kljub številnim dokazom, da je telesna nedejavnost pogubna za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in posameznika in da sodobni način življenja otroke in mladostnike dejansko sili k sedenju, pri nas še vedno obstaja skupina otrok in mladostnikov, ki se zaradi pomanjkanja gibanja srečuje s povečanimi zdravstvenimi tveganji, z debelostjo in s slabšo učno uspešnostjo. Telesna dejavnost namreč ni pomembna le za zdrav gibalni razvoj, ampak za razvoj vsega telesnega sistema, vključno z osrednjim živčnim sistemom, poudarja izr. prof. dr. Gregor Starc s fakultete za šport.
Sodobni otroci so pogosto oropani spontane igre na prostem, ki jo za zdaj dokaj uspešno nadomešča športna vzgoja v šolah, organizirana vadba v društvih in samoorganizirana vadba na obstoječih javno dostopnih športnih površinah in v naravi, dodaja Starc. Niza vrsto pozitivnih smernic gibalnega razvoja otrok. Najnovejši podatki SLOfit kažejo, da se je indeks gibalne učinkovitosti deklet v Sloveniji dodatno izboljšal, pri fantih pa je ostal na približno enaki ravni, zaradi česar fantje v primerjavi z dekleti še naprej ostajajo skupina z višjim zdravstvenim tveganjem.
Hojo lahko odmerjamo sami
»Le zakaj ne bi verjeli Hipokratu, ki je hojo označil za najboljše človekovo zdravilo? In ker je hoja človekovo najnaravnejše gibanje, omogoča njena redna in učinkovita izvedba potemtakem tudi najbolj prilagojeno zdravljenje za posameznika – posledično zagotavlja boljše počutje in pripomore k učinkovitejšemu umskemu in telesnemu delu, pa tudi h kakovostnejšemu spancu,« je jasen dr. Stanislav Pinter s fakultete za šport in avtor nove društvene brošurice o hoji.
Kot ugotavlja, še vse premalo odraslih dovolj izkorišča danosti, ki nam jih z mrežo prepletenih tematskih (tudi srčnih) poti ponuja Slovenija. Hkrati pa meni, da bi lahko večina tudi s hojo mimogrede opravila dobršen del priporočene, vsaj polurne živahne dnevne gibalne aktivnosti. Predlaga, da se spomnimo otroških let, ko smo rasli s in skozi spontano (gibalno) igro. »Ne odpovejmo se ji niti v zrelih letih in pozni starosti,« pravi. Vsem svetuje igriv korak in preproste ravnotežne naloge med hojo ter vaje s krepilnim in z razteznim učinkom (za izboljšanje moči in gibljivosti), kakršne je pri svojih 89 letih svetovni javnosti pokazal legendarni Leon Štukelj na otvoritvi olimpijskih iger v Atlanti.
