V vinsko klet Vipava 1894, naslednico nekdanjega Agroinda, so vinogradniki že pripeljali prve kilograme grozdja iz Vipavske doline. V kleti, ki ima od lani avstrijske lastnike, so sprva ocenili, da bodo od kmetov odkupili 2,3 milijona kilogramov grozdja ali tretjino več kot lani. Zaradi dobre letine je ponudba višja – kmetje kleti ponujajo milijon kilogramov grozdja več. Plačilo za kilogram bo brez dodatkov za najboljšo kakovost in dolgoročno sodelovanje znašalo od 20 do 100 centov. Zaradi dobre letine in tudi večjega zaupanja v nove lastnike bo letos grozdje oddalo 350 oziroma kar 100 kmetov več kot lani.

»Letnik je zelo dober, količine tudi. Za izbrano kakovost bo cena višja za 30 odstotkov, za dolgoročno sodelovanje so cene dodatno višje za do pet odstotkov. Za kakovostno grozdje bodo torej kmetje dobili med 80 in 110 centov plačila,« končne številke razkrije Jakob Blaschitz, poslovodja podjetja Vipava 1894. Avstrijski lastniki so s prvim letom v Vipavi zadovoljni. Lanskega junija so s kupnino 2,4 milijona evrov v dolino prišli tik pred trgatvijo, letos so se lahko nanjo bolj v miru pripravili, pojasnjuje Hannes Sabathi, vinar z južnega Štajerskega, ki v Vipavi bdi nad vinarskim delom posla in je hkrati četrtinski lastnik kleti.

Letos 12-odstotna rast

»Vino lanskega letnika smo že skoraj v celoti prodali, belo vino smo morali celo dodatno odkupiti od kmetov, saj nam ga je med letom zmanjkalo« pravi Blaschitz, ki te dni tudi sam na vratih kleti sprejema kmete iz Vipavske doline in jim stiska roko. Med vsemi 350 kmeti se jih je za podpis dolgoročnih pogodb za tri-, pet- ali celo desetletno sodelovanje s kletjo odločilo več kot 220. Nekaj je k temu zagotovo prispevala dobra letina, nekaj pa dobre izkušnje z lastnikom kleti. Po dolgih letih negotovosti in zamud z izplačilom grozdja imajo namreč kmetje tokrat v celoti poplačan lanski letnik. Tako bo po zagotovilih Blaschitza veljalo tudi za naprej: petino plačila bodo prejeli po oddani letini, ostalo vsoto pa v mesečnih obrokih do naslednje trgatve.

Družba Vipava 1894 je lani v pol leta delovanja dosegla slab milijon evrov prihodkov od prodaje. Letos ima 12-odstotno rast. »Naslednje leto želimo znova dvigniti promet za 10 odstotkov, kar je po moji presoji dosegljivo,« zagotavlja sogovornik Blaschitz. Pojasnjuje tudi, da so uspeli tudi v domači Avstriji povečati prodajo vipavskih vin. Prisotni so še na nemškem trgu, možnosti se jim odpirajo tudi na kitajskem, kamor so prvo pošiljko vin že poslali.

Lastnih vinogradov nimajo, osnova so kmetje

Avstrijci so ob nakupu kleti iz stečajne mase podjetja Agroind razmišljali tudi o ponovnem zakupu vinogradov na Biljenskih gričih, ki so v lasti države. »Naš poslovni model je vseboval tudi lastne vinograde,« priznava Blaschitz, a ker so izgubili dovoljenje za kmetijsko dejavnost, so v igri za najemnike izpadli. »Poslovni načrt smo spremenili, zdaj bomo poskusili model organizirati tako, da bomo potrebne količine kakovostnega grozdja dobili od kmetov,« dodaja. Klet bo tako v prihodnosti več poudarka dala na sodelovanje s kmeti, načrtnejše določene termine trgatev in na pregledovanje vinogradov ter določitev tistih, kjer grozdje dosega najboljše kakovosti. To grozdje bodo potem posebej predelovali.