Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ima na Vrtojbensko-Biljenskih gričih v lasti skoraj 200 hektarjev propadajočih vinogradov, je s kmeti vendarle začel sklepati dolgoročne pogodbe za najem. Zemljišča je pred leti obdeloval Agroind, z njegovimi težavami pa so vanje zašli tudi vinogradi. Več let so na najboljših vinogradniških legah propadali.
Sklad vendarle ponudil dolgoročni zakup
Oživljanje Agroinda oziroma danes družbe Vipava 1894 je očitno kmetom vlilo toliko zaupanja, da so se za najem potegovali množično. Za posamezna zemljišča so na skladu dobili tudi po 15 ponudb zakupnikov. Na skladu pojasnjujejo, da so z nekaterimi kmeti tik pred podpisom dolgoročne pogodbe o najemu za 10 oziroma 20 let, za večino zemljišč pa postopek izbire najemnikov še poteka. Izbrali bodo tiste, ki bodo na licitaciji za posamezen vinograd ponudil najugodnejšo ceno. Za najem se zanima tudi Tadej Pavlica, eden največjih pridelovalcev grozdja v Vipavski dolini. Upa, da bo v roku dveh tednov znano, ali je bil na licitaciji uspešen.
Kljub vsemu je bilo od nekaterih kmetov slišati očitek, da sklad zemljišča v najem ponuja le za eno leto, kar je vsekakor premalo, da bi se gospodaren kmet odločil za najem. Na skladu očitek zavračajo. »Navedeni očitek o enoletnem zakupu, najemu oziroma pogodbeno dogovorjenem začasnem obdelovanju je zavajajoč. Sklad se odloča o dolgoročnem zakupu,« so pojasnili za Dnevnik in dodali, da je krajšim zakupnim razmerjem v nekaterih primerih botrovala pritožba štirih ponudnikov. Ti so pritožbo kasneje umaknili, se je pa postopek oddaje na koncu zaradi tega zavlekel. Da se stvari z daljšimi najemnimi roki premikajo v pravo smer, potrjuje tudi Pavlica. Takoj ko bo vinogradnik vinograd obnovil, bo lahko s skladom še podaljšal najemno pogodbo za več deset let, pojasnjuje.
Vipava 1894 prinesla novo upanje
Avstrijski lastniki nekdanjega Agroinda so po prejšnjih slabih izkušnjah z Ukrajinci med vipavske vinogradnike vnesli pozitivno vzdušje. »Družba kmetom redno mesečno izplačuje kupnino za grozdje in se drži pogodbenih obveznosti. Odprte imamo le še postavke za zadnje tri obroke letnika 2017. Zaupanje se vrača,« pojasnjuje Aleš Kosovel, predsednik Kmetijske zadruge Vipava. Predvidoma junija naj bi s kmeti sklenili tudi pogodbe za sodelovanje v prihodnje. »Dogovarjamo se o dolgoročnih pogodbah za prihodnje petletno obdobje,« je varnejšo prihodnost predstavil Kosovel. Klet bi rada od kmetov letos odkupila 2,5 milijona kilogramov grozdja. Če poletje ne bo prineslo večjih nevšečnosti, so kmetje to količino sposobni zagotoviti, meni Kosovel.
Z okrevanjem vinogradništva na boljše čase za prodajo trsov upajo tudi v Trsničarski zadrugi Vipava. Tako slabe prodaje, kot so jo imeli v zadnjih letih, vodja zadruge Jože Žgur ne pomni. »Prodaja trsov je zelo upadla, pravzaprav je stanje katastrofalno. Leta 2005 smo na domačem trgu prodali od 700.000 do 800.000 trsov, nazadnje smo jih le še od 150.000 do 250.000 na leto,« pojasnjuje. Po nekaterih podatkih naj bi med letoma 2005 in 2015 na Primorskem vinogradniki opustili petino vinogradov, a Žgur meni, da ko bodo k tem podatkom pripisali tudi opustitve zadnjih let, bodo podatki še bolj dramatični. Trsničarska zadruga je zadnje desetletje preživela zgolj na račun izvoza trsov po vsem evropskem trgu.
Žgur pozitivnega vzdušja in oživljanja vinogradništva v dolini še ni izkusil, saj letos povpraševanja po večjem številu trsov še ni bilo, a kot poudarja, je to proces, ki pride z zamikom. Kmetje so letošnjo sezono za sajenje zamudili, za prihodnje pa bi morali prošnjo za subvencioniran nakup sadik oddati že eno leto pred saditvijo, kar pomeni, da bo pravi dvig povpraševanja po trsnih cepljenkah mogoče zaznati šele čez dve leti.
