Že od leta 1987 se Ljubljana ponaša z nazivom mesto trte in vina. Naziv je 30. oktobra tistega leta slovenskemu glavnemu mestu podelilo mednarodno združenje Ville Internationale de la Vigne et du Vin na svojem zasedanju v Rimu. Tri leta pozneje so na grajskem dvorišču zasadili potomko stare trte z mariborskega Lenta, pred približno dvema letoma pa je Ljubljanski grad dobil še svoj grajski vinograd.
Na dobro osončenem in prevetrenem južnem pobočju grajskega hriba so namreč aprila 2016 zasadili še zadnjih pet od skupno 1050 trsov bele sorte belpin (v svetu bolj poznan kot chardonnay) in rdeče sorte rdečegrajc (njegovo prvotno ime je rotburger ali zweigelt). »Izbor vinskih sort je bil prilagojen območju zasaditve, usklajen v strokovnih krogih in sprejet v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije,« so sporočili iz javnega zavoda Ljubljanski grad.
Čeprav vremenske razmere v zadnjem času niso bile najbolj ugodne, so na Ljubljanskem gradu z razraščanjem trte zadovoljni, trsom namreč ni škodovala niti decembrska ujma, ko je orkanski veter po nižinah pihal tudi do 85 kilometrov na uro. »Morebitne posledice nizkih temperatur konec februarja letos pa bodo vidne šele, ko bodo trte začele odganjati,« so v optimizmu vendarle nekoliko previdni v javnem zavodu, a negativnih posledic kljub temu ne pričakujejo.
Simbolična trgatev že letos
Prvo, sicer zagotovo bolj simbolično trgatev bodo tako v grajskem vinogradu pripravili že letošnjo jesen. »Takrat bodo obrodile nekatere trte obeh sort. Prvo polno trgatev pričakujemo v letu 2019,« so povedali v javnem zavodu in za prihodnje leto napovedali tudi prvo stekleničenje vina.
Ko se bodo trte ustrezno razrasle in če bodo razmere ugodne, bi v vinogradu nad mestom lahko pridelali okoli 500 litrov rdečega in primerljivo količino belega vina. Nekaj žlahtne kapljice bodo takrat namenili za prodajo v grajski trgovini, kjer bodo vino kot spominek lahko kupili obiskovalci gradu, vino pa bo mogoče kupiti tudi v bodoči grajski vinoteki. Nekaj predlogov, kakšne naj bi bile tako steklenice kot etikete, na Ljubljanskem gradu že imajo, a jih morajo v sodelovanju s kmetijskim inštitutom, ki je strokovni nosilec projekta, še potrditi.
Trta ima svoje pokrovitelje
Za košnjo trave in urejanje okolice grajskega vinograda skrbi Služba za investicijsko vzdrževanje in obratovanje Ljubljanski grad, medtem ko so za okopavanje, rez, škropljenje in drugo strokovno oskrbo vinograda zadolženi v kmetijskem inštitutu. V preteklem letu je Ljubljanski grad inštitutu za strokovno oskrbo tako imenovane grajske trte odštel slabih deset tisočakov. Ves denar so v javnem zavodu pridobili s pomočjo pokroviteljev.
»Zgodbe iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti želimo čim bolj povezovati in navezovati na okolico in s someščani. V ta namen smo tudi v pokroviteljstvu zaznali potrebo in željo po gradnji skupne zgodbe, na eni strani med upraviteljem, strokovno javnostjo in med prebivalci prestolnice,« so pojasnili odločitev, da zainteresirano javnost povabijo k pokroviteljstvu grajske vinske trte. Pokrovitelji prispevajo denar za oskrbo trte, o čemer obiskovalce vinograda obveščajo tudi tablice z imeni pokroviteljev ob trsih. »V tem trenutku ima nekaj manj kot polovica trt svojega pokrovitelja,« so z odzivom zelo zadovoljni na Ljubljanskem gradu.
