V to smer gredo tudi komentar Mojce Marolt v Dnevniku 12. julija 2018 pod naslovom »Korošci danih obljub ne bodo kar tako pozabili« in nekatera druga medijska poročila. Stališče mladinske iniciative za 3. RO, ki zahteva od politike, da zaradi odgovornosti zamenja kadre na Darsu, ki cincajo in ne želijo tvegati 11,2 milijona evrov, je za normalno družbo nesprejemljivo. Seveda, če cincajo že pri 11,2 milijona, kako bi šele pri milijardi, na kolikor je ocenjen projekt 3. RO. Po komentarju novinarke in njenih sogovornikov bi morali kljub vsem odprtim vprašanjem projekt nadaljevati.
In tu se pokaže analogija z dogajanjem pri gradnji TEŠ 6. Zahteve, komentarji in dogajanja so zelo podobni tistim, ki jih poznamo iz postopkov gradnje tega bloka. Torej: če se sedanji kadri na Darsu in ministrstvih zavedajo odgovornosti in cincajo za borih 11,2 milijona evrov, jih je pač treba zamenjati. In so jih pri TEŠ zamenjali. TEŠ 6 so začeli graditi na pobudo politike in lobijev pred izdajo gradbene dokumentacije in brez finančnih virov. Po začetem vlaganju sredstev v projekt TEŠ 6 pa ni bilo več poti nazaj. Podoben scenarij zagovarjajo akterji tudi v primeru sporne trase F2-2. Obsojajo tiste, ki odgovorno ravnajo s sredstvi, in zahtevajo sankcije za odgovorno ravnanje, v tem primeru nadzornikov Darsa.
Nekorektno je tudi poročilo o situaciji v občini Šmartno ob Paki z navedbo, da so »tisti, ki mislijo s svojo glavo«, nasprotovali podpisu pod zahtevo za ustavno presojo DPN. Od novinarke bi pričakoval, da informacijo poišče vsaj na občini, če ne že pri tistih številnih, ki jim trasa ruši domove in uničuje bivanjsko okolje ter »ne znajo misliti s svojo glavo«. Če pa ima informacije, bi bilo korektno, da vir takšne informacije navede.
Nam občanom znano dejstvo je, da je občinski svet na eni prejšnjih sej s sto odstotki »za« sprejel sklep o pristopu k zahtevi za ustavno presojo o zakonitosti DPN za ta del 3. RO. Po obravnavi pritožbenega gradiva pa so svetniki imeli nekaj pripomb k vsebini in so zadolžili župana, da to uredi z odvetnikom in po potrditvi parafira zahtevo. Sicer pa, kdo se boji ustavne presoje in zakaj?
Ob hvaljenju Cerarjeve vlade in ministra Gašperšiča bi bilo novinarsko korektno osvetliti tudi zgodovino dogajanja pred sprejemom spornega DPN. Če bi sedanja vlada upoštevala sklepe predhodnih vlad, smernice in pogoje umeščanja novih infrastrukturnih objektov z vidika ohranjanja kmetijskih zemljišč, varovanja okolja in naravne dediščine ter pravice do doma in če bi upoštevala ekonomiko, direktive EU ter zakone RS, sporov ne bi bilo. Kaj pa poleg »makete 2. tira« in sporov o sprejetem DPN za traso F2-2 lahko pokažejo? Sprejem DPN, ki mu nasprotuje tako velik del strokovne javnosti, ki nima soglasja ministrstva za kmetijstvo, ki mu je v preteklosti nasprotovalo Darsovo vodstvo, ki je bil negativno ocenjen na mnogih posvetih, ki ga je zavrgla medresorska vladna skupina, ki ga ne upravičuje ekonomika, ki ruši več kot 40 domov, ki…, pač ni dosežek, ampak usluga lobijem.
Hvala bogu pa odgovorni na Darsu na neki način prekinjajo slabo prakso. Sedanje poteze kažejo na odgovornost pri porabljanju davkoplačevalskega denarja in vlivajo upanje, da bodo tudi pri nas začeli projekti potekati tako, kot je normalno v razvitem zahodnem svetu: na podlagi izdelanih meril o vrsti cestne povezave in poštenih strokovnih odločitvah in neodvisnih recenzijah njihovih izdelkov. Standardi varovanja okolja so na najvišji ravni. Ekonomika je eden izmed važnejših elementov. Aarhuška konvencija se spoštuje. Zakaj ne bi bilo tako tudi v Sloveniji? Potem pravni postopki sploh ne bi bili potrebni.
Torej: 3. razvojna os absolutno da! A na strokovnih utemeljitvah in ne na političnih ter lobističnih pritiskih.
Martin Podgoršek, Podgora, Šmartno ob Paki
