Na včerajšnji svetovni dan beguncev so se nadaljevala prizadevanja zahodnih voditeljev za zapiranje begunskih poti. V ZDA je ameriški predsednik Donald Trump branil ravnanje obmejnih oblasti, ki tisoče otrok odvzamejo staršem, ki na nedovoljen način vstopijo v državo. Otroke, tudi če so stari komaj nekaj let, zapirajo v posebne kletke. ZDA so obenem izstopile iz sveta OZN za človekove pravice, prestižnega medvladnega telesa, ki mu trenutno predseduje Slovenija. Razlog za izstop so kritike, uperjene zoper ZDA zaradi njihovega nespoštovanja človekovih pravic. Trump je pozneje sicer napovedal, da bo »v kratkem« podpisal izvršilni ukaz, da bodo družine migrantov na meji z Mehiko lahko ostale skupaj, in ga včeraj tudi že podpisal.
V Rimu so se sestali podpredsednik avstrijske vlade Heinz-Christian Strache, avstrijski notranji minister Herbert Kickl (oba iz stranke svobodnjakov) ter italijanski notranji minister Matteo Salvini (Liga). »Naš skupni cilj je ustaviti ilegalne migracije v Evropo,« je sporočil Strache. Na Madžarskem je vlada Viktorja Orbana sprejela zakon, s katerim kriminalizira pomoč prosilcem za azil. Uperjen je proti nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju azilne zaščite. Zakon so poimenovali »stop Soros«, češ da ameriško-madžarski milijarder George Soros, nekdanji Orbanov mentor, prek pomoči beguncem spodkopava Madžarsko in Evropo.
Bruselj organizira sestanek pred sestankom
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je za nedeljo v Bruslju sklical neformalno srečanje o migracijah in azilu. To je storil z odprtim javnim vabilom, s čimer pa je povzročil precejšnjo zmedo, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Po neuradnih informacijah je bil sprva predviden »mini vrh«, ki naj bi se ga udeležile Nemčija, Francija, Italija in Avstrija. Vendar je nato Juncker vabilo poslal vsem, ki jih »od blizu zanimajo vprašanja migracij in azila«. Trenutno ni jasno, kdo se bo srečanja udeležil, je pa udeležbo potrdil slovenski premier Miro Cerar. Namen sestanka je utreti pot »evropskim rešitvam za migracijska in azilna vprašanja« na vrhu EU, ki bo potekal čez teden dni. EU ne more doseči dogovora o obveznih begunskih kvotah ter o reformi evropskega azilnega sistema, ki naj bi bila sicer sprejeta do konca junija. To pa med drugim ogroža nemško vlado in namen srečanja je tudi »pomagati nemški kanclerki Angeli Merkel«.
Slovenija že poslušna
Angeli Merkel se maje stolček zaradi sporov v lastni vladi, ki so posledica različnih pogledov na migracije in begunce. Nemški notranji minister Horst Seehofer iz bavarske stranke CSU, sestrske stranke CDU, ki jo vodi Angela Merkel, namreč nemški kanclerki močno nasprotuje, saj hoče zaostriti politiko in (po potrebi) zapreti mejo. S tem bi Nemčija »težave« prenesla na pleča držav južneje na begunski poti, ki poteka čez Balkan in skozi Italijo. Nemška kanclerka pa se zavzema za daljnovidnejšo, vendar tudi bolj zamudno rešitev – vzpostavitev centrov za obravnavo prosilcev za azil daleč stran od Evropske unije, na primer na severu Afrike ali v Albaniji. Takšen projekt podpirata Nizozemska in Danska, pa tudi Avstrija.
Naša severna soseda pa je že napovedala zapiranje meje, če bi mejo pred prosilci za azil zaprla Nemčija. Slovenija trdi, da za to ni potrebe, saj sama zadovoljivo poskrbi za varovanje schengenske meje. Kot smo poročali že minuli teden, je število novih prosilcev za azil v Sloveniji res drastično upadlo. Policija skoraj vse že na meji obrne in vrne Hrvaški, ta pa jih deportira v Bosno in Hercegovino. Včeraj je bilo v sprejemnici ljubljanskega azilnega doma tako le še deset prosilcev za azil. Predvčerajšnjim ni bilo tam niti enega.
Preberite še komentar Uroša Škerla Krambergerja: Če se zamaje Nemčija, se zamaje Evropa
