»Vaše telo niste samo vi,« pravi profesorica Ruth Ley, vodja oddelka za mikrobiotsko znanost na inštitutu Max Planck v Berlinu. Tovrstne ugotovitve vodijo v ponovni premislek o tem, kaj sploh je človeškost.
Ne glede na to, kako pogosto in kako natančno se umivate, skoraj vsak kotiček in špranja vaše kože sta vselej prekrita z mikroskopskimi kreaturami – bakterijami, virusi in glivicami. Največje koncentracije nečloveških celic so v črevesju.
Profesor Rob Knight z univerze v San Diegu se strinja z Leyevo in dodaja, da »je človek skupek mikrobov in človeških celic«. Še nedavno je znanost domnevala, da človeško telo sestavlja približno desetina celic, ki niso človeške. »Kasneje smo ugotovili, da na eno človeško celico pride ena nečloveška,« pravi Knight in dodaja, da znanost trenutno verjame, da človeško telo sestavlja približno 43 odstotkov človeških celic.
Mikroorganizmi so ključni za zdravje in počutje
»To, kar smo, je sestava človeškega DNK-ja in DNK-ja mikroorganizmov, predvsem tistih, ki živijo v človeškem črevesju,« pravi Knight. Naivno bi bilo misliti, da mikrobiološki material, ki ga prenašamo naokoli, nima vpliva na telo, piše BBC.
Spoznanja o velikanskem številu mikroorganizmov v telesu spreminjajo razumevanje delovanja človeškega telesa in pojavljanja bolezni. »Znanost vse bolj spoznava, kako velikanski je vpliv mikroorganizmov,« pravi Knight, ki dodaja, da si najbrž nihče doslej ni predstavljal, da lahko »te drobcene kreature« tako močno vplivajo na naše zdravje in počutje.
Odnos do mikroorganizmov, ki jih zaradi napačnih domnev pogosto povezujemo z boleznimi, se počasi, a vztrajno, spreminja. Kot piše BBC, so antibiotiki in cepiva pripomogla k reševanju velikanskega števila ljudi, ki bi sicer nedvomno umrli. Toda hkrati z uničevanjem človeku nevarnih mikrobov ta sredstva uničujejo tudi tiste mikroorganizme, ki delujejo v prid človeku, so prepričani nekateri raziskovalci. »V zadnjih 50 letih je znanost naredila ogromno dobrega za preprečevanje smrtonosnih nalezljivih bolezni,« pravi Leyeva. »A hkrati smo priča porastu alergij in avtoimunih bolezni,« še opozarja znanstvenica.
Črevesna flora ima prste vmes celo pri depresiji in avtizmu
Z vrsto in količino mikroorganizmov v človeškem črevesju je po mnenju znanstvenikov povezana cela vrsta zdravstvenih stanj. Črevesna flora bi tako naj imela bistveno vlogo pri pojavu črevesnih bolezni, Parkinsonove bolezni in celo pri depresiji in avtizmu, odločilna naj bi bila tudi pri pojavu debelosti.
Jasno je, da prehranjevanje z nezdravo hrano in pomanjkanje gibanja pogosto vodita v debelost, a kot pravi Leyeva, je odločilna vrsta mikroorganizmov v črevesju. Za potrditev teze je izvedla eksperiment, v katerem so sodelovale miši, ki so celo življenje preživele v laboratorijskem okolju in niso nikoli prišle v stik z mikrobi. »Uporabili smo iztrebke suhih in debelih ljudi in bakterije vstavili v miši. Izkazalo se je, da so nekatere miši ostale suhe, druge pa se se redile – odvisno od mikroorganizmov, ki so jih prejele s transplantacijo,« je za BBC razložila znanstvenica. »Ugotovitve so res navdušujoče, a za zdaj še ne vemo, če bi kaj podobnega delovalo tudi pri ljudeh,« pravi Leyeva, ki ostaja optimistična.
