V naši zeleni deželi še zlasti cenimo tek, kolesarjenje in pohodništvo. O tem, katera oblika rekreacije na prostem jim je najljubša, kako pogosto si jo omislijo ob nastopu toplejšega vremena in ali v tem letu načrtujejo kakšne podvige, povezane z njo, smo besedo dali znanim obrazom z različnih področij življenja.
Boštjan Klun, komunikator
»Vedno sem rad tekel, le da sem tek pod klifi med Izolo in Piranom zamenjal za gozdne steze v okolici Maribora. Zadnja leta odkrivam lepote gorskega kolesarjenja, ki jih pravkar nadgrajujem s cestno specialko in, ker obljuba dela dolg, se učim plavati. Kaj mi pomeni rekreacija na prostem? Rad rečem, da neprimernega vremena ni, da obstaja le napačna oprema, tako kdaj v krepkem minusu lazim navkreber ali v senci nabiram poletne kilometre. Življenjski ritem mi dopušča, čez prst, dva treninga na teden, seveda pa so obdobja, ko je gibanje na prostem, iskanje miru, preizkušanje miselne trdnosti, odločenosti in sprostitve bolj želja kot nujno potreben oddih in čas le zame. Sicer pa mislim, da je po teku in hoji prišel čas za popularizacijo kolesarjenja, kar je super. Morda gre le za lastno osredotočenost, a vseeno, zdi se mi, da postajamo vedno bolj navdušeni nad dvema kolesoma, da odkrivamo terene in proge, povezujemo in gradimo infrastrukturo, kar nas ne dela le bolj zdrave, temveč tudi turistično zanimive. Tekmovanja me niso nikoli preveč zanimala, jemal sem jih bolj za motivacijo in cilj. Kljub temu grem spomladi na prvi triatlon, prepričujejo me za polovični ironaman septembra, konec maja pa se bom s kolesom zapeljal do Beograda. Občasno pade kakšna 'fantovska' o izletu med Alpami z gorskimi kolesi, a dlje od zamisli še nismo prišli.«
Maja Oven, direktorica
»Kolesarjenje in pohodništvo sta mi najbolj pri srcu. Zlasti lahko kolesarjenje povežem z aktivnostmi v službi, saj je družba BTC velik podpornik pri razvoju rekreativnega kolesarstva, kot so Maraton Franja in tudi ženske profesionalne ekipe BTC City Ljubljana, kjer opravljam vlogo direktorice ekipe in komuniciranja, pomagam tudi iskati sponzorje, saj sem ravno prek družbe BTC spoznala ogromno potencialnih. Družba BTC je lani za razvoj kolesarstva prejela prestižno nagrado zlato pero, ki jo podeljuje svetovno združenje poslovnih komunikatorjev IABC s sedežem v San Franciscu. Med 5000 prijavljenimi primeri dobre prakse v kategoriji družbene odgovornosti je zmagal ravno BTC. Kaj mi pomeni rekreacija na prostem? Sprostitev po napornem delovniku in druženje s prijatelji. Enkrat na teden med tednom od marca do oktobra kolesarim, večkrat ob vikendih, ko se po navadi dogovorimo za kakšno skupno turo po Sloveniji ali v okolici Ljubljane, ki ponuja veliko lepih krajev, kjer ni gneče, narava pa je čudovita. Ne zavedamo se, kakšno naravno razkošje nam ponuja naša majhna zelena dežela. Tudi veliko priložnosti za razvoj kolesarskega turizma, in to prav v bližini prestolnice. Pozimi pa dvakrat na teden zjutraj pred službo telovadim v rekreacijskem centru. Sicer pa menim, da se nasploh neverjetno veliko Slovencev redno rekreativno ukvarja s tekom, pohodništvom in kolesarjenjem. To nas druži in povezuje, hkrati pa se pogosto rodijo nove poslovne ideje ali ponudijo priložnosti in sklepajo nova prijateljstva. To je pravzaprav način življenja in ne predstavljam si samo dela v pisarni za računalnikom brez rekreacije, kjer se prevetrijo možgani, naberem si novo energijo in razgibam telo. Letos se bom tradicionalno, mislim, da že enajstič, podala na 37. maraton Franja, kjer sodelujem pri organizaciji že od leta 2003. Najprej z najstarejšim vnukom na družinski maraton, nato pa s prijatelji na malo Franjo. Septembra pa tradicionalno na prijateljski maraton Ljubljana–Trst, kjer utrjujemo prijateljske vezi z zamejskimi Slovenci. Lahko bi rekla, da je ta maraton delček naše zunanje politike. Leta niso ovira, saj se za vsakega kolesarja najde primerna preizkušnja. Redno se udeležujem kolesarskih vikendov v hrvaški Istri, ki jih organizira KD Rog. Prav minuli vikend se je končal prvi, kjer se je zbralo skoraj 80 kolesarjev, ki so imeli priložnost družiti se in kolesariti s članicami ženske ekipe BTC City Ljubljana. Konec februarja namreč dekleta odhajajo v Belgijo na prvo dirko UCI. V začetku marca pa začenjajo Woman World Tour v Toscani. Potem jih sedem mesecev ne bom videla.«
Pia Pustovrh, televizijska voditeljica
»Slovenci čedalje bolj pridno tečemo in kolesarimo. Je pa, kot povsod, tudi tukaj tako, da se najdejo takšni, ki to počnejo zaradi trenda v družbi, in tisti, ki jim dejansko ustrezajo omenjeni športi. Vseeno sem vesela, da se zgledujemo po zdravih trendih in je manj časa za tarnanje. Človek je veliko bolj pozitivno naravnan, če skrbi za zdrav duh v zdravem telesu. Sama komaj čakam pomlad, da prezračim pljuča po zimi. Pohodi, kolesarjenje in golf bodo najverjetneje tudi tokrat razlog za aktivnosti na prostem. Se pa vsakič najde še kaj novega, rada spoznavam različne športe. Ker sem trenirala ritmično gimnastiko, so mi bili včasih bližje dvoranski športi. Šele zadnjih nekaj let se navdušujem tudi nad športi na prostem, a kaj, ko pogosto nimam dovolj časa za rekreacijo. Moj zadnji tekaški podvig je bil posledica hecne stave, zaradi katere sem pristala na ljubljanskem maratonu. Ampak sem odtekla zgolj deset kilometrov, ker so nekatere športne poškodbe iz mladosti terjale svoj davek.«
Tone Fornezzi - Tof, novinar in satirik
»Rekreacija je pomemben del življenja, v vsakem, tudi manj toplem vremenu. Nepremičninam* se slabo piše. Najraje imam kolo, zato ker je tovarna za zdravje. Brez vmešavanja ministrstva za zdravje. Tudi tek in pohodništvo sta priljubljena med Slovenci, ampak če ocenjujem po svoje, dajem prednost kolesu. Brez sodelovanja z ministrico za zdravje. Ustanavljam pony bataljon. Okupirali bomo Ljubljano. Z Jankovićem vred!« *Nepremičnine – državljani, ki se ne premikajo.
Roman Končar, igralec in režiser
»Najljubši so mi sprehodi. Večinoma po ravnem. Pa zmerno kolesarjenje. Tudi po ravnem. Pa plavanje. V morju. Že kar nekaj časa me pa vendarle mika kakšen vzpon na katerega od slovenskih vršacev. Zelo mika. Rekreacija na prostem mi pomeni sprostitev telesa in predvsem duha. Fizisa in psihe. A sem zelo len, priznam. Ko je govor o rekreaciji. Operacije na hrbtenici so pa tudi naredile (in pustile) svoje.«
