Združene države črnega refoška

Najbolj črno med vsemi

S pojmovanjem refoška ali terana, kot so nekoč tudi poimenovali kralja rdečih vin, obstaja zmeda še iz rimskih časov, ko je zgodovinar Plinij v svojem delu Naturalis Historia vino z območja sedanjega Krasa, Istre in Furlanije poimenoval omnium nigerria – najbolj črno med vsemi. Besedni dvoboj je dosegel vrhunec lani ob slovenski zaščiti imena teran. S tem, zakaj ima ista trta dve imeni, refošk in teran, ter zakaj imata dve tako različni trti, kot sta na primer istrski refošk in furlanski refošk, enako ime, pa se zgodovinarji ubadajo še danes. Teorij je več. Vinski kronisti so namreč refošk označevali s številnimi sinonimi. Drobni, teranovka, refošk istarski, teran, terrano d'Istria, refosko del Carso, refosco d'Istria. Danes velja pravilo, da je teran vino z oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) in se prideluje le na območju Kraške planote, znotraj vinorodnega okoliša Kras.

»To pomeni, da lahko samo tam iz grozdja sorte refošk pridelujejo vino teran. Vse to pa je odvisno od mikroklimatskih pogojev in rdeče zemlje terra rossa. Osnove pri vinifikaciji so zelo podobne, ampak refošk ima pri nas v Istri drugačne priložnosti, kot jih ima na Krasu, ime sorte refošk pa ostaja tudi za vino in je sestavljenka iz dveh besed: 're' kot kralj in 'fošk – fosco' kot temen. Refoška na svetu ni veliko, v tujini ga sicer velikokrat zamenjujejo z italijansko sorto refosco dal peduncolo rosso, ki uspeva v Furlaniji, vendar gre za popolnoma drugačno sorto trte in vina. Ti refoški so sorodni samo po imenu. Podobno je z malvazijo. Samo v Italiji je 42 različnih tipov vrst malvazije,« razloži Boštjan Zidar, glavni enolog kleti Vinakoper. Zidar je specialist za sorto refošk. Diplomo in pripravništvo je opravljal v kleti Vinakoper, nato odšel kot glavni enolog na posestvo Brič, kasneje še v Vinakras in se leta 2012 vrnil v matično klet v Kopru, po zmogljivosti eno največjih v Sloveniji. Refošk je za Vinakoper, ki letos praznuje okroglo 70. obletnico obstoja, tradicionalna in vodilna rdeča sorta ter pomeni skoraj 40 odstotkov njihovega pridelanega vina. Na leto ga, odvisno od letine, pridelajo več kot milijon litrov. Iz sorte refošk vinarji iz Istre pridelujejo veliko različnih tipov vin, od rosejev, penin, svežih, sadnih refoškov pa do prestižnih zorjenih vin ter vin, narejenih tudi iz sušenega grozdja.

Svet refoška

Če je nekoč veljalo, da je refošk enoletno vino, ki ga je treba popiti do takrat, ko se v sode ali steklenice natoči nov letnik, je danes vse več pridelovalcev refoška, ki prisegajo na proizvodnjo uležanih in strukturno močnejših ter bogatejših vin. »Ravno zato smo se na pobudo vinarjev iz slovenske Istre pred petimi leti odločili, da v okviru društva Vinadria iz Izole priredimo festival Refuscus Mundi – Svet refoška, na katerem vinarji predstavljamo vina, narejena iz sorte refošk iz različnih vinorodnih okolišev, ki so stara najmanj eno leto. Hočemo dokazati, da refošk ni enoletno vino, ampak je vino za staranje,« pravi izolski vinar Bruno Zaro v svojem Wine baru Manzioli v Manziolijevi palači. Letos je na Svetu refoška prve dni februarja sodelovalo 35 kleti iz Slovenije, Hrvaške in Italije, skupna nit pa so bila vina, narejena iz sorte refošk, od letnikov 2016 do letnika 1996, kolikor je bila stara najstarejša letnica rdečega stisnjenega grozdja refošk. »Naš cilj ni ta, da postanemo konkurenca festivalu v Marezigah, kjer se okušajo predvsem sveža vina, ampak da dokažemo, kaj vse se da narediti iz sorte refošk in koliko časa lahko preživi v sodu in steklenici, preden gre na trg. Cabernet sauvignon je najbolj prodajano rdeče vino na svetu, vendar ljudje, ki ljubijo vino, vedno iščejo nekaj novega. In refošk, ki ga je v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji toliko, kot je velik kakšen manjši vinograd v Kaliforniji, je postal 'novo' vino, ki ga je malo, in je zaradi tega zanimivo. Zato refošk tudi že izvažajo, čeprav ga večina vinarjev še vedno proda največ na domačih tleh,« pravi Zaro.

Predlog za zaščito istrskega refoška

Ker je refošk marsikje sinonim za rdeče vino in kot sortno vino tudi daleč najbolj prodajan vinski izdelek v Sloveniji, je seveda tudi vedno več takšnih, ki to izkoriščajo in prihajajo tudi na trg z refoški, ki, kot pravijo istrski vinarji, naj ne bi smeli imeti prave »domovinske pravice« biti pravi refošk. Vipavci in Brici zaradi podnebnih razmer sortnega refoška v večini ne proizvajajo, ampak ga največkrat dodajajo predvsem mešanicam vin, narejenih na osnovi merlota in caberneta sauvignona, nekaj refoška pa na slovenski trg po dampinških cenah prihaja tudi z makedonskih plantaž. Ena izmed takšnih, ki so se dokaj uspešno »infiltrirale« v uspešno prodajno istrsko zgodbo z refoškom, je družinska klet Simčič Karol & Igor & Marijan iz Goriških brd.

»Ko so v osemdesetih letih v Brdih iz vinogradov metali ven rdeče trte in začeli saditi bele, smo mi trte refoška pustili, kar se nam je kasneje obrestovalo. Pred 20 leti je bilo povpraševanje večje od ponudbe, tako da smo začeli vinograde bliskovito širiti, vse nove parcele smo zasadili z refoškom. Od 50 hektarjev vinogradov imamo sedaj že 60 odstotkov refoška, v Istri pa kooperante, ki nam vsako leto prodajo grozdje in tudi vino, tako da naredimo približno 250.000 litrov refoška na leto,« pravi Igor Simčič. Zaveda se, da so konkurenca vinarjem iz slovenske Istre, vendar so, kot pravi, »v tržnem gospodarstvu in vsak se bori za svoj tržni delež. Kupec pa se na koncu sam odloči, kaj bo pil,« pravi Simčič. Tega so se očitno začeli zavedati tudi vinarji iz Istre. Na letošnjem simpoziju v okviru festivala Refuscus mundi je ponovno nastala pobuda, da se sorta refošk iz Istre zaščiti v okviru EU. Kot je povedal Matej Korenika, vinogradnik in vinar s Kort nad Izolo ter predsednik Konzorcija vin Istre, je društvo nastalo že leta 2005. Takrat so tudi določili 17 dokaj strogih parametrov, vendar je šel takrat refošk za med, zato so vsi vinarji tržili vina v lastni režiji. Na letošnjem festivalu Refuscus mundi pa je prišlo do ponovne pobude za oživitev konzorcija in je celo nastal predlog, da bi istrski refošk zaščitili v okviru Slovenije, Italije in Hrvaške. »Prvič bi se v Evropi zgodilo, da bi bila neka sorta vina zaščitena v treh državah. Dogovorili smo se, da v roku enega meseca skličemo širši zbor in sploh vidimo, na kakšen način bi lahko prišli do te zaščite, kar se zagotovo ne bo zgodilo z danes na jutri. Bilo pa bi pozitivno,« je o potencialni zaščiti istrskega refoška povedal Bruno Zaro.