Ime je vas Pliskovica s stotimi hišnimi številkami in še enkrat toliko prebivalci dobila po pliski, drobni, živahni ptičici, ki je v vasi in njeni okolici našla svoj prostor za preživetje. Pastirji, ki naj bi bili prvi prebivalci teh krajev, pa so po drobni beli pastirici poimenovali svoje živahne ovce in koze. Danes ovc in koz skoraj ni, so pa okoli vasi prostrani vinogradi, posajeni predvsem s trtami refoška, iz katerega pridelujejo kraški teran.
Žganje kuha tudi računalnik
Ivo Šuc z domačije Vrabči je eden tistih, ki prisegajo na teran in malvazijo. »Imamo 6000 trt, največ seveda refoška. Pri nas vsako leto vse prodamo, vendar se je treba za to potruditi. Letos imamo še nekaj zaloge, toda do nove trgatve bo vse prazno in posoda bo pravočasno pripravljena za letnik 2017. Poleg vina pridelujemo tudi likerje,« je razlagal Šuc, ki mu je kmetijstvo dopolnilna dejavnost. »Samo z vinogradništvom in izdelavo likerjev se ne da preživeti. Poleg tradicionalnega teranovega likerja pripravljamo tudi grenčico Dr. Šuc. Zanjo uporabimo 38 zelišč, ki jih nabiramo po Krasu. Nabiramo jih vse leto. Začnemo z vijolicami, končamo pa s kraškim brinjem.«
Za kuhanje žganja imajo pri Šučevih sodobno napravo, ki jo lahko tudi računalniško vodijo. »Zvečer vse pripravim za kuhanje, nato pa računalnik izpelje, kar nastavim. Seveda pa je mogoče žganje kuhati tudi na klasičen način, s kurjenjem z drvmi in sedenjem ob kotlu. To pripravljamo redko, bolj za prikaz in seveda za druženje,« je še povedal Ivo, ki mu ob različnih priložnostih priskoči na pomoč tudi brat Edi. V delo na kmetiji je sicer vključena vsa družina. Ivo v prihodnosti računa tudi na danes še mladoletne potomce.
Na vprašanje, kakšna bo letošnja letina terana, je Ivo odgovoril, da jih je prizadela pozeba, zdaj pa se že pojavlja tudi suša. Glede sporov okoli terana pa se je le nasmehnil in dejal: »Vse skupaj so politične igrice. Bojim se, da nas bodo Hrvatje spet prelisičili.«
Teran, liker in etnološka zbirka
Vrata domačije Vrabči v središču Pliskovice so vedno na stežaj odprta. Poleg pokušine avtohtonih vin je na voljo tudi ogled zanimive etnološke zbirke, ki prikazuje orodje in druge predmete, ki so jih vaščani uporabljali pri vsakdanjih opravilih. »Zbirka je nastala po naključju. Ko sem pospravljal podstrešje in druge prostore stare hiše, sem naletel na mnoge predmete. Shranil sem jih in zdaj postavil na ogled.«
Po besedah Iva Šuca je velika pridobitev za kraj mladinski hotel, ki je vedno dobro obiskan, njegovi gostje pa so ponesli ime Pliskovice širom po svetu. »Prav tako se ponašamo z latnikom evropskega prijateljstva, ki smo ga posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Tu trtam refoška dela od leta 2008 družbo tudi žametna črnina. Latnik je nekaj posebnega in spomnim se, da smo na prvi trgatvi pred desetimi leti na 27 trtah pridelali 15 litrov vina refošk, ki so ga zatem napolnili v 12 buteljk,« smo še izvedeli od prijaznega gostitelja.
