Vedeti morate, da to ni moj prvi vinski izlet na tuje. V preteklosti sem že skletaril dva letnika sauvignona na posesti Capaia v Južni Afriki. Nam vinarjem je zmeraj zanimivo spoznavati druge pokrajine, lege, sorte. Vipavska dolina in južna Štajerska imata veliko skupnega, imata približno enako vinogradniških površin in ponujata veliko raznolikost leg, pri čemer je doli še veliko zanimivih avtohtonih sort.
Kako dobro poznate Vipavsko dolino?Prvič sem bil tam pred tremi leti z dvema posrednikoma za preprodajo grozdja, lani pa sem jo dodobra spoznal. Kot morda veste, je tudi nas zelo prizadela pozeba, meni je uničila več kot 80 odstotkov pridelka. Zato sem moral grozdje dokupiti. V Vipavski dolini sem obhodil najmanj 40 pridelovalcev in od njih odkupil odlično grozdje desetih različnih belih sort (sauvignon, chardonnay, rumeni muškat, beli pinot, rebula, pinela, zelen…), nato pa sem vino skletaril doma. Tedaj sem dobil zelo dober občutek, kakšna vina je možno pridelati na Vipavskem, če nanje nanesem svoj podpis.
Ste zadovoljni s svojim »vipavskim« vinom?Zelo. Seveda ga ne morem prodajati sortno, temveč zgolj kot namizno vino. Naredil sem avtorsko zvrst (mein satz), ki je med strankami doživela zelo pozitiven odziv.
Kolikšna je cena steklenice?Na dvorišču stane 7,5 evra.
Oho! Če boste toliko dobili za steklenico osnovne vipavske zvrsti, boste veliki zmagovalec.Haha, res je. Pa saj to je tudi naš cilj. Seveda pa se zavedam, da je povsem drugače voditi veliko zadružno klet kot domačijo s 35 hektarji površin. A tudi v Vipavi bomo v segmentu vrhunskih vin v ospredje dali posamezne vinogradniške lege. Za zgled si lahko vzamemo Južno Tirolsko, kjer so med peterico najboljših vinarjev v regiji tri velike zadružne kleti.
Ali doma nimate dovolj dela, da ste si našli novo zaposlitev v Sloveniji?Kje pa! Veste, v preteklih mesecih sem veliko govoril z zaposlenimi v Agroindu, ki so tako rekoč brez lastnika leto dni vodili podjetje. Glavna enologinja, vodja obrata, vodja trženja, vsi so že zelo dolgo v podjetju in delujejo kot velika družina. Zato ni nujno, da jim vse dni gledam čez ramo. Dodatna prednost je v tem, da se – z izjemo nekaterih rdečih vin in posebnih trgatev – trgatev v Vipavski dolini začne mesec prej kot pri nas. Zato domnevam, da se mi obveznosti ne bodo prekrivale, poleg tega pa povsem zaupam ekipi v Vipavi in svojim sodelavcem doma.
Načrtujete kakšne bistvene spremembe v ponudbi in stilistiki vin v kleti Vipava?Seveda bo fokus na belih vinih, saj je takšen svetovni trend, poleg tega na trgu rdečih vin vlada zelo huda konkurenca. Za nas bo ključno pridelati všečna bela vina za širši trg in vzpostaviti vrhunsko ponudbo belih in rdečih vin za gastronomijo.
Čigava je bila pravzaprav zamisel kupiti Agroind?Na prodajo podjetja me je opozoril moj dobri znanec Michael Blaschitz, s katerim sva pred časom rekultivirala vinograd pri Gradcu. Njegova poslovna skupina Eos je ta čas udeležena v okoli 20 podjetjih različnih panog, jaz pa v njihovi vipavski zgodbi nastopam kot vinski partner. Seveda sem v projektu tudi finančno udeležen. To se mi zdi pomembno zaradi motivacije.
Bodo v kleti potrebna kakšna dodatna vlaganja?Absolutno, ampak za začetek nam ne manjka nič ključnega. Stiskalnica dela, polnilnica je nova, zmogljivosti za predelavo dveh milijonov kilogramov grozdja je več kot dovolj, saj je bila klet zasnovana za bistveno večje količine.
Nameravate nekatera vipavska vina tržiti tudi s svojim podpisom?To še ni odločeno. Zagotovo bom skušal vina iz Vipave spraviti do vseh pomembnih ocenjevalcev vin in poskrbeti, da se znajdejo v uglednih vinskih vodnikih. Potencial za to vsekakor imajo.
Sodelovanje in povezovanje nista ravno slovenska vrlina. Avstrijci pa ste v tem pravi mojstri. Ste član vinarskega združenja STK, v katerem sodeluje deset najuglednejših kleti južne Štajerske. Kako je možno, da se tako samosvoje osebnosti in navsezadnje največji tekmeci odločijo za povezovanje?Najbrž je to povezano z zgodovino. Pri nas nismo nikoli imeli zadrug, 2400 hektarjev vinogradniških površin obdeluje približno 1500 pridelovalcev. Vsak skuša iz tega malega, kar ima, pridelati najboljše. Res je, da so v združenju tudi najmočnejši značaji, a tudi oni se zavedajo, da skupaj dosežemo več. Enoti pa nas tudi prepričanje, da je za uspeh ključna kakovost. Vsi na vrh naše kakovostne piramide postavljamo vina s posameznih leg. Ne vem, kakšni so ti odnosi na Slovenskem, ampak naša klet bo zmeraj odprta za vse.
Župan Vipave mi je predstavil, kakšne načrte ima celotna regija na področju turizma. In da tam naštejejo 200.000 nočitev na leto, pri čemer polovica pade na goste igralnic. 75.000 nočitev na vinski cesti je zelo malo. Pri nas je pred 30 leti vladalo popolno mrtvilo, danes imamo 250.000 nočitev, pri čemer vsi turisti pridejo k nam izključno zaradi vina in kulinarike. Turistični potencial Vipavske doline je skratka ogromen.
S katerimi sortami se najbolj veselite delati v Vipavi?Računam na odlične rezultate s sauvignonom in chardonnayjem, ki tam odlično uspevata. Zelo me vznemirjata malvazija in rebula, ki že imata ime, pri nas pa ju še ne poznamo.
V Avstriji ste že vrsto let – navkljub mladosti – zelo uveljavljeno ime v svetu vina iz Avstrije, vaša vina spadajo med najzanimivejša v regiji. Kaj je skrivnost vašega uspeha?Najbrž ni zanemarljivo, da nisem preračunljiv in vztrajam na začrtani poti. Veste, izviram iz tipične štajerske kmečke družine. Do leta 2000 smo imeli mešano posest, imeli smo veliko prašičev. Pri 19 letih, ko sem končal šolanje, mi je oče prepustil odgovornost v kleti in vinogradih, šest let kasneje pa mi je predal vso posest. Zelo mlad sem torej prevzel veliko odgovornost. Zdaj sem star 37 let, imam še veliko energije in še zmeraj sem lačen novih izzivov in spoznanj. Če si star 60 let, si bržkone ne nakoplješ takšne dodatne odgovornosti.
