Mednarodna organizacija Amnesty International (AI) v poročilu o stanju človekovih pravic v letu 2017 opozarja pred naraščajočim globalnim trendom med svetovnimi politiki, da demonizirajo celotne skupine ljudi zaradi njihove identitete. Kot primer posledic navaja pregon muslimanske skupnosti Rohinga v Mjanmaru, vendar še zdaleč ne gre le za to azijsko državo. »Ko vstopamo v leto 2018, (...) je popolnoma jasno, da nihče od nas ne more nobene človekove pravice jemati za samoumevno,« je v uvodu poročila zapisal generalni sekretar AI Salil Shetty.
Med 159 analiziranimi državami je tudi Slovenija. AI opozarja zlasti na zmanjšanje pravic prosilcev za azil, nadaljevanje problema izbrisanih ter na diskriminacijo in izključenost Romov.
Od največjih držav AI o Kitajski piše, da pod pretvezo nacionalne varnosti sprejema zakone, ki so »resna grožnja človekovim pravicam«. Aktiviste oblast preganja na podlagi ohlapnih obtožb, okrepila sta se nadzor spleta in zatiranje cerkva, ki jih ni odobrila država. Posebej ostri so ukrepi v Tibetu in v Xinjiangu. ZDA so tarča kritik zaradi lanske prepovedi vstopa državljanom več muslimanskih držav, Trumpove politike pa so po mnenju AI nevaren precedens, ki mu lahko sledijo druge države. AI je kritičen zaradi zmanjševanja pravic žensk in deklet (glede splava, preiskav spolnih napadov, enakega plačila...) ter Guantanama, ki z 41 ujetniki ostaja odprt. Opozarja na visoko stopnjo nasilja s strelnim orožjem in izvrševanje smrtne kazni. Rusija je kritik deležna zaradi »nadaljnjih omejitev« pravice do svobode govora in združevanja. AI navaja nadlegovanje nevladnih organizacij in verskih manjšin, pogosto kršenje pravice do poštenega sojenja, ohlapnejši pristop do družinskega nasilja ter nasilje nad pripadniki skupnosti LGBTI.
