Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo danes predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu predala letno poročilo o svojem delu v letu 2015. Poročilo še ni javno objavljeno, iz pregleda dela v lanskem letu pa izstopa nekaj poglavitnih tem, s katerimi so se ukvarjali Nussdorferjeva in njeni namestniki.
Begunci lani osrednja tema
Novost v delu urada varuhinje je bilo preverjanje ravnanja oblasti z begunci, ki so množično prihajali v Slovenijo. Nussdorferjeva in njeni sodelavci so večkrat obiskali begunske centre in ocenjevali razmere – odnos policistov do beguncev, pomoč, ki so jo prejeli, ter pravne postopke, ki so jih bili deležni. Urad varuhinje je sicer že vsa leta pristojen za preverjanje migracijskih ukrepov in politike, toda lansko leto je bilo na tem področju izjemno. Tako je denimo varuhinja hvalila požrtvovalno delo policistov, civilne zaščite, humanitarnih organizacij in prostovoljcev, opozarjala pa je tudi na neprimerno obnašanje policistov, ki so bili občasno do beguncev surovi. »Posamezni policisti naj bi na begunce vpili in kričali v slovenskem jeziku, zaznani pa so bili tudi neprimerni, mestoma rasistični, ksenofobni in posmehljivi komentarji delavcev policije beguncem ter podajanje osebnega mnenja policistov beguncem o vključevanju moških v vojsko in boju za domovino,« je novembra lani opozorila varuhinja. Begunce naj bi nekateri policisti tudi odrivali, porivali in potiskali, je dodala, četudi begunci niso storili ničesar narobe. Varuhinja pa je opazila, da je slabemu odnosu botrovala tudi utrujenost in čustvena preobremenjenost policistov ter občasno kaotična organizacija policijskega dela. O beguncih je varuhinja govorila tudi s predsednikom vlade in mu med drugim priporočila, naj beguncev ne pustijo »v negotovosti stati pred ograjami v mrazu ali drugih slabih vremenskih razmerah«.
Poleg tega je varuhinja že lani začela presojati upravičenost postavljanja bodeče žice in napotitev vojske na mejo. V uradu varuhinje so presodili, da žica sicer ne krši ustave, da pa bi lahko vlada ponovno pretehtala, kdaj in kje je postavljanje žice upravičeno. Odločili pa so se za vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona o obrambi, saj pooblastila, ki jih je dobila vojska na meji, po mnenju varuha niso dovolj določena in bi lahko »za posameznike nastale težko popravljive posledice«.
Dostop do ustavnih sodnikov
Od »običajnejših« zadolžitev je varuhinja lani vložila tri zahteve za presojo ustavnosti zakonov, ki določajo socialne pravice. Ugotavljala je, da nekateri posegi v socialne pravice, denimo tistih, ki so si pred upokojitvijo dokupili pokojninsko dobo za čas študija in opravljanja vojaškega roka zato, da bi se lahko prej upokojili, kršijo ustavo.
Prav tako je denimo ugotovila, da na trgu najemniških nepremičnin zeva nedopusten prepad: na eni strani so tisti, ki jim je država omogočila bivanje v neprofitnih stanovanjih, na drugi pa tisti, ki so primorani živeti v tržnih in hišniških stanovanjih, pa ravno tako kot prvi nimajo dovolj denarja, da bi si lahko privoščili plačevanje stanovanj. Ustrezne subvencije pa jim je država z zakonodajo za uravnoteženje javnih financ občin čez noč ukinila. Ustavno sodišče je letos varuhinji pritrdilo in odločilo, da takšno razlikovanje med ljudmi krši ustavo. Ustavni sodniki so varuhinji pritrdili, da je treba subvencije takoj povrniti.
Pravica varuhinje, da najtežje primere kršitev človekovih pravic vlaga neposredno na ustavno sodišče, je sicer velik privilegij, kakršnega nima nobena druga (neoblastna) institucija. Pri varuhu pa jo redko izkoristijo. Lani so denimo zavrnili prošnjo izbrisanih, da bi v njihovem imenu zahtevali presojo ustavnosti odškodninske sheme. Argumentacija varuhinje, so opozarjali izbrisani, je bila skrajno nenavadna. »Višina (pavšalne) odškodnine, ki je priznana z zakonom, je vedno prenizka za tiste, ki jim je bila pravica storjena, in (neupravičeno) breme za vse tiste, ki s krivico nimajo nič, morajo pa za njihovo popravo tako ali drugače prispevati oziroma tudi nosijo posledice zaradi zmanjšanja javnih sredstev,« je tedaj zapisala varuhinja. Tovrstno argumentacijo so izbrisani prej ko ne vajeni slišati od svojih nasprotnikov.
