Amnesty International (AI) je v danes objavljenem letnem poročilu za 2020, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic v 149 državah, vključno s Slovenijo, zapisala, da je pandemija covida-19 izpostavila izjemno sistemsko neenakost v svetu, ki je posledica več desetletij napačnih odločitev. Žrtve so bili že tako marginalizirani ljudje, pa tudi zaposleni v v zdravstvu, migrantski in prekarni delavci. Številni med njimi, ki so bili v prvih bojnih vrstah boja s pandemijo, so pri tem trpeli posledice preteklega zanemarjenja zdravstvenih sistemov.
Žal so svetovni voditelji pandemijo po ugotovitvah Amnesty International izkoristili tudi za intenziviranje napadov na človekove pravice, med drugim tudi v Sloveniji. »V Sloveniji smo bili v 2020 priča posledicam preteklih slabih odločitev in novim napadom na človekove pravice, tudi pod pretvezo boja proti covidu 19,« je ob objavi letnega poročila dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
Kršenje pravic beguncev in prosilcev za azil
Poročilo Sloveniji očita, da prosilcem za azil, ki v iskanju mednarodne zaščite skušajo v državo vstopiti na nereguliran način, še naprej ni bil dovoljen dostop do azila in so bili prisilno vrnjeni, pogosto v skupinah, na sosednjo Hrvaško. Takšni kolektivni izgoni so po oceni AI v nasprotju z načelom nevračanja, ki državam prepoveduje vračanje v državo, kjer obstaja resna nevarnost kršitev človekovih pravic.
V organizaciji so zapisali, da je varuh človekovih pravic novembra lani kritiziral ravnanje oblasti glede stotin prosilcev za azil, ki so bili v nečloveških razmerah pridržani v Centru za tujce v Postojni. Številnim je grozila deportacija na Hrvaško, in to kljub poročilom o razširjenem nasilju in zlorabah s strani hrvaške policije. Spomnili so, da je upravno sodišče decembra lani razsodilo, da so oblasti kršile pravico kamerunskega državljana, da zaprosi za azil, ko je bil brez postopka vrnjen na Hrvaško in posledično v Bosno in Hercegovino. Sodišče je ugotovilo, da so oblasti ignorirale njegovo prošnjo za azil in v nasprotju s slovensko zakonodajo in pravom EU niso zagotovile prevajanja, pravne pomoči ali ocene tveganja mučenja v primeru vračanja.
Vrhovno sodišče je avgusta lani razsodilo, da je pospešeno vračanje migrantov in prosilcev za azil na Hrvaško na podlagi dvostranskega sporazuma med državama iz leta 2006 zakonito, primer pa je bil predan v presojo ustavnemu sodišču. Ob tem je vlada decembra parlamentu predlagala spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, ki bi prosilcem za azil, beguncem in migrantom še naprej omejeval dostop do zaščite, so zapisali v Amnesty International
Neustrezen odziv v domovih za starejše
V organizaciji so opozorili, da je pandemija covida-19 močno prizadela stanovalce domov za starejše, saj so ti predstavljali skoraj 60 odstotkov vseh smrtnih primerov. Ministrstvo za zdravje je bilo, kot so zapisali, v prvem valu tarča kritik, ker se je odločilo proti osamitvam in hospitalizacijam okuženih oskrbovancev v zdravstvenih inštitucijah in se je namesto tega zanašalo na vnaprejšnjo zdravniško oceno še neokuženih glede potencialne smiselnosti hospitalizacije. Ocena je bila izvedena v domovih, domnevno brez vednosti ali soglasja pacientov in je morda nekatere prikrajšala za bolnišnično oskrbo. Domovi za starejše so morali sami ustanoviti lastne izolacijske enote, ki niso imele prostora, tehnične opreme in usposobljenega osebja in zato bolnikov niso mogli ustrezno zaščitili, hkrati pa so tvegali, da bodo okužili tudi druge stanovalce in osebje.
Nataša Posel opozarja, da kljub številnim pozivom, med drugim tudi AI, oblasti še niso sprožile sistemskega nadzora nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev domov za starejše v prvem valu epidemije. Oblasti so zatajile tudi ob pripravah na drugi val in s tem »ne le ogrozile človekovi pravici do najvišje stopnje zdravja in do življenja stanovalcev domov za starejše, ampak tudi pravice tam zaposlenih«, je opozorila.
Diskriminacija Romov
Romi so se po ugotovitvah Amnesty Internatonal še naprej spopadali z razširjeno diskriminacijo, visoko stopnjo brezposelnosti in socialno izključenostjo. Številni še naprej živijo v ločenih naseljih z neustreznimi bivanjskimi pogoji, brez pravne varnosti nastanitve in brez dostopa do vode, elektrike, sanitarij in javnega prevoza.
Marca je Evropsko sodišče za človekove pravice v večinski odločitvi, ki pa je večinoma prezrlo praktične ovire, s katerimi se soočajo neformalna romska naselja glede dostopa do osnovnih storitev, odločilo, da Slovenija ni kršila pravic dveh romskih družin, ker ni zagotovila dostopa do vode in sanitarij. Sodba je postala pravnomočna septembra, po zavrnitvi pritožbe na velikem senatu sodišča.
Omejitev pravice do zbiranja in svobode izražanja
Na Amnesty International so opozorili tudi na ravnanje oblasti med protivladnimi demonstracijami, ki so potekale med majem in decembrom, in na katerih je policija izvajala naključna preverjanja identitete ter pridržala in kaznovala nenasilne protestnike zgolj zaradi nošenja provladnih plakatov. Ob tem so poudarili, da je vlada novembra lani občutno zvišala globe za organiziranje in udeležbo na javnih shodih ter da je splošna prepoved zbiranja s prekinitvami veljala večino lanskega leta, kar ni v skladu z mednarodnimi standardi. »Vsako zborovanje bi namreč morale oblasti oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so upravičene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja,« je opozorila Poslova.
AI se je dotaknila tudi opredelitve posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku, ki še naprej temelji na uporabi sile, grožnji s silo ali prisili in ne na privolitvi, kar je po navedbah organizacije v nasprotju z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic. Je pa Amnesty International pozdravil napoved, da bo parlament predvidoma maja letos spremenil definicijo posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku po modelu 'ja pomeni ja' in se s tem postavil na stran žrtev spolnega nasilja.
