Po celotni Kitajski je razporejenih kar 170 milijonov nadzornih kamer, še 400 milijonov več pa jih imajo namen vgraditi. Z njimi si policija pomaga pri iskanju posameznikov, obtoženih kaznivih dejanj, zločine pa si želijo z njimi tudi preprečevati. Mnoge kamere na Kitajskem delujejo s pomočjo umetne inteligence, ki lahko prepozna obraze, oceni starost, etničnost in spol ljudi.
Obraz lahko poveže tudi z osebnim dokumentom posameznika, njegovim avtomobilom, sorodniki ali prijatelji. Obenem lahko sledi premikom posameznika za kar teden dni nazaj. Kamere torej beležijo vse - s kom se posamezniki srečujejo, kam zahajajo in kaj tam počnejo.
Mnogi se z vedno večjim številom nadzornih kamer sicer ne strinjajo. »Karkoli počneš, na sebi čutiš par oči in posledično pri svojih dejanjih vedno oklevaš,« je pojasnil znani pesnik in vladni kritik Ji Feng in poudaril, da se nadzor lahko hitro izkoristi za sledenje nasprotnikom političnega sistema, ki niso storili ničesar nezakonitega.
Novinarja BBC-ja našli v manj kot 10 minutah
Da bi preveril učinkovitost kitajskega nadzornega sistema, se je po dogovoru z lokalno policijo na ulice mesta Guiyang odpravil novinar britanskega BBC-ja John Sudworth. Takoj, ko je stopil na ulico, je zagledal vsaj štiri nadzorne kamere, policisti pa so potrebovali natanko sedem minut, da so ga našli in se z njim osebno srečali na njegovi lokaciji.
