V ilirskobistriškem gasilskem domu so videonadzor nadgradili z dodatnimi kamerami v garderobah in prostoru, kjer gasilci opravljajo servise. Gasilcem se zdi to nedopusten poseg v zasebnost, njihovemu mnenju pa pritrjujejo v uradu informacijskega pooblaščenca. »Videonadzor v prostoru za preoblačenje nedvomno pomeni grob poseg v zasebnost. Zakon o varstvu osebnih podatkov namreč izvajanje videonadzora v prostorih, kot so garderobe, dvigala in sanitarni prostori, izrecno prepoveduje, saj gre za prostore, kjer posameznik utemeljeno pričakuje večjo stopnjo zasebnosti,« opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Po njenih besedah je videonadzor znotraj delovnih prostorov dovoljen le v izrednih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja, varovanje tajnih podatkov ter poslovnih skrivnosti. In to le v primerih, ko tega namena ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Če se snemanje izvaja znotraj delovnih prostorov, se mora delodajalec pred uvedbo posvetovati tudi z reprezentativnim sindikatom.
Sindikat se ni strinjal
Pred nadgradnjo videonadzora je sicer predsednica Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ilirska Bistrica Darja Slavec Stančič kot delodajalka zaprosila Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) za mnenje o varovanju materialnega in osebnega premoženja s pomočjo kamer.
V sindikatu so jo opozorili na zelo tanko linijo med zagotavljanjem varnosti in neupravičenim posegom v zasebnost zaposlenih gasilcev. Sporna je predvsem usmeritev kamer v garderobe, kjer se gasilci slačijo in preoblačijo ter v servisni prostor.
»Glede na lokacije določenih kamer je več kot očitno, da videonadzora ne nameravate namestiti iz razlogov, ki jih dopušča zakon, ampak predvsem zaradi nadzorovanja zaposlenih. Zato se po posvetu z zaposlenimi člani v PGD Ilirska Bistrica ne strinjamo in ostro nasprotujemo namestitvi videonadzora,« je negativen odgovor utemeljil sekretar gasilskega poklicnega sindikata David Švarc. Slavec-Stančičeva se za na negativno mnenje sindikata ni zmenila.
Tatovi tudi v bistriškem gasilskem domu?
Predsednica društva nam je sporočila, da imajo v gasilskem domu zelo dragoceno opremo in vozila. Poleg tega se v garažnih prostorih nahajajo garderobe z omaricami za osebno zaščitno opremo, v katerih gasilci pustijo osebne predmete pred odhodom na intervencijo. »Dejstvo je, da se povsod, kjer je to možno, krade. Tudi po gasilskih domovih,« nam je pojasnila Slavec-Stančičeva.
Eno izmed snemalnih naprav je namestila tudi v prostor, kjer se nahajajo novi gasilniki za prodajo in gasilniki strank, ki jih prinesejo na servis. »Glavna vrata v servis se nahajajo na zadnji strani doma in so odklenjena vsak delavnik oziroma, ko so na delovnem mestu poklicni gasilci. Servis ima tudi pomožni vhod, ki meji na garažne prostore, torej se vanj lahko pride skozi glavni vhod ali skozi garažna vrata, ki so zaradi narave dela večkrat odprta. V njem se nahaja oprema, ki ni last društva. V servisu se dnevno zvrsti več strank, v njem pa ni stalno prisotnega poklicnega gasilca, zato smo se skupaj z zavarovalnim agentom odločili za postavitev kamere,« je še sporočila. Po naših neuradnih informacijah kraj ali vlomov doslej v bistriškem gasilskem domu, ki stoji tik ob policijski postaji, ni bilo.
Velikega brata se ne bi smeli ustrašiti
Očitke sindikata, da bodo štirje zaposleni z novimi kamerami zgolj podvrženi nadzoru na delovnem mestu in pritiskom, Slavec-Stančičeva zavrača. Po njenih besedah poklicnemu gasilcu, ki opravlja zelo zahtevne delovne naloge, kamera ne bi smela predstavljati pritiska. »Če pa nekomu kamera dela pritisk, se postavlja vprašanje, kakšen pritisk se nanj dela po drugih ustanovah, saj je jasno, da so kamere postavljene skorajda povsod.«
V sindikatu že leto dni opozarjajo na slabo delovno klimo, o kateri govorijo ilirskobistriški poklicni gasilci. Ista predsednica društva je namreč lani v sodelovanju z županom Emilom Rojcem, s katerim sta tesno povezana (njen soprog Janko Slavec je poveljnik civilne zaščite občine, njena hči Dženi Slavec pa županova tajnica), izpeljala prezaposlitev poklicnih gasilcev iz Gasilske zveze Ilirska Bistrica pod okrilje PGD Ilirska Bistrica. S tem sta zmanjšala pristojnosti novi predsednici gasilske zveze Barbari Kogovšek, tedanji občinski svetnici iz opozicije, ki Rojcu ni (bila) po godu.
Slavec-Stančičeva je takrat tudi napovedala, da bo štiri zaposlene zamenjala s svojimi kadri. Njene napovedi so se delno uresničile v začetku tega leta z izrekom opominov pred odpovedjo, potem je sledila odpoved enemu poklicnemu gasilcu, medtem ko je drugi odšel sporazumno.
Zaposlitev je dobil prihodnji zet
Za izpraznjeni mesti je predsednica objavila razpisa, s katerima je iskala kandidate za delovno mesto gasilec I. Namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel nam je pojasnil, da bi morali na takšno delovno mesto zaposliti kandidata z opravljeno šestmesečno gasilsko šolo in končno izobrazbo poklicnega gasilca.
Čeprav je bil med kandidati fant z gasilsko šolo, ki je bolje od izbranih kandidatov opravil tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti, je Slavec-Stančičeva sklenila, da zaposli Klemna Škraba in partnerja svoje hčere Boruta Bilca, oba brez gasilske šole. V sindikatu ocenjujejo, da sta ti dve zaposlitvi nezakoniti.
»Glede partnerja moje hčere vam ne bi znala dati odgovora,« je na naše vprašanje o nepotizmu in diskriminaciji odgovorila Slavec-Stančičeva in dodala, »v našem društvu pri zaposlovanju nisem odločala jaz kot predsednica društva, ampak izbrana komisija. Glede diskriminacije dodajam, da je bilo obravnavanje vseh enako.«
Imena članov komisije ni želela razkriti, obvestila neizbranim kandidatom in odgovore na pritožbe je sicer podpisovala kar sama in ne morebitni predsednik natečajne komisije.
