Hrvaški policisti so v sklopu projekta e-varnost pred kratkim kupili 200 kamer, ki jih bodo policisti nosili na uniformah ob rednem delu. »Zaščitili bomo policiste pred neprimernim in nezakonitim vedenjem državljanov in zmanjšali neutemeljene obtožbe na račun policistov. S snemanjem ravnanja policistov pa bo možen tudi nadzor državljanov nad delom policije, kar bo prispevalo k večji profesionalnosti poklica,« so nov nakup pojasnili na hrvaški policiji. Večji nakup tovrstnih kamer za prihodnje leto načrtujejo tudi v slovenski policiji.
Kamere na uniformah sicer niso nikakršna novost. Prvi so jih začeli uvajati danski policisti že pred desetletjem, kmalu zatem so jih začeli nositi tudi britanski. Veliko govora o »telesnih kamerah« je tudi v ZDA, kjer jih prav tako že uporabljajo; v zadnjem času v njih vidijo glavno rešitev za problematiko policijskega nasilja.
Posebne policijske enote jih že uporabljajo
»Slovenska policija je že nabavila kamere, ki jih policisti uporabljajo tako, da jih imajo pripete na uniformo, na posamezen kos opreme ali nameščene v vozilu. Z njimi snemajo izvedbo policijskih postopkov. Zaradi omejenih finančnih sredstev je policija nabavila le 10 takih kamer, ki jih trenutno uporabljajo le policisti posebne policijske enote,« pojasnjujejo na generalni policijski upravi. Nakupu kamer naj bi botrovale predvsem vseslovenske vstaje izpred nekaj let, ko so se pojavile težave z dokazovanjem kaznivih dejanj nasilnih protestnikov, saj je pogosto šlo za »besedo proti besedi«, včasih pa so tudi aretirali napačne osebe.
Manj napadov in lažji nadzor nad policisti
Tudi danes posebne policijske enote kamere uporabljajo predvsem pri javnih zbiranjih, kjer okoliščine kažejo na tveganje množičnega kršenja javnega reda ali kaznivih dejanj.
»Nakup dodatnih kamer za nošenje na uniformah načrtujemo za naslednje leto, ko naj bi policija dobila dodatna finančna sredstva,« pravijo na policiji. O višini naložbe in obsegu nakupa še ne želijo špekulirati, prepričani pa so, da je videosnemanje policijskih postopkov korak v pravo smer.
»Izkušnje tujih policij kažejo, da se z uporabo teh sredstev zmanjšajo tako napadi na policiste kot prekomerna uporaba sile v policijskih postopkih. Zmanjša se število tako imenovanih škodoželjnih pritožb zoper policiste in zagotavlja višja raven dokazljivosti v kazenskih in drugih postopkih. Omogočeno je tudi bolj nazorno spremljanje zakonitosti in strokovnosti izvajanja policijskih postopkov in podobno,« naštevajo na slovenski policiji. Po njihovem mnenju je zakonodaja že danes primerno napisana za širšo uporabo policijskih kamer, zato zadržkov ne vidijo. Zakon o nalogah in pooblastilih policije ob tem policistom nalaga, da obravnavane osebe opozorijo, da jih snemajo, posnetke, ki ji ne bodo služili kot dokaz, pa mora policija po zakonu v 30 dneh izbrisati. Podrobnejša navodila za uporabo kamer zakonsko niso predpisana.
Praksa postavlja nova vprašanja
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se strinja, da zakonodaja že zdaj »pokriva« uporabo kamer na uniformah, hkrati pa opozarja: »Interes represivnega organa, da dokaže zakonitost svojega dela, ne more povsem in vselej prevladati nad interesom posameznika, da ob izvajanju policijskih pooblastil ni prizadet v svojih pravicah in svoboščinah še bolj, kot je nujno.« Sorazmernost je torej vidik, ki ga informacijska pooblaščenka tudi tokrat izpostavlja in dodaja, da ji pri trenutni zakonski podlagi ni všeč možnost, da lahko policija – če želi – izvaja stalen video- in avdionadzor. Ne glede na okoliščine.
