Ajdovščina je ena požarno bolj ogroženih občin v Sloveniji, a obenem tudi najbolj pripravljena na požare. Skupaj z drugimi mesti vzdolž jadranske obale je sodelovala v mednarodnem evropskem projektu Holistic, enem redkih, ki je sodelujočim prinesel konkretne rešitve. S pomočjo kamer in brezpilotnega letala je vzpostavila inovativen nadzorni sistem za zgodnje odkrivanje požarov v naravi in samodejno alarmiranje, s partnerji je razvila sistem napovedovanja in simuliranja požarov, gasilska intervencijska vozila pa opremila s sledilnim sistemom, ki bo izboljšal organizacijo intervencij ter poskrbel za večjo varnost gasilcev. Med drugim bo poveljnika zalagal tudi s podatki o količini vode v posameznem gasilskem vozilu, kar mu bo olajšalo odločitev, katero enoto poslati na določeno mesto.
Kamere pregledujejo teren in javljajo požare
»Na treh vzpetinah smo namestili statične kamere, ki skenirajo območje in merijo temperaturo. Če zaznajo požar, se nam v nadzornem centru sproži alarm. Operater lahko s kamerami dodatno preveri razmere in aktivira intervencijo, če je to potrebno,« inovativen nadzorni sistem opiše Miha Ergaver, poveljnik Gasilsko-reševalnega centra Ajdovščina. Ta teden jim je alarm javil požar v Vipavi, izkazalo pa se je, da je nekdo zakuril na njivi in odšel s kraja, a požar ni ničesar ogrožal. Sodobna tehnologija jim tako prihrani nepotrebne intervencije. »Mi moramo ob vsakem klicu na teren. Zgodilo se je, da smo se do ene od vasi vozili več kot 20 minut, nato pa ugotovili, da gospod kuri ostanke na vrtu. Prijavil ga je sosed, ki je sušil perilo. S tem bi se radi izognili takšnim dogodkom in gasilsko moštvo resnično hranili za nujne primere,« pojasnjuje. Zato je občina Ajdovščina tudi sprejela odlok, po katerem morajo občani vsako kurjenje vnaprej najaviti. Na stavbi gasilskega centra pa se na elektronski tabli vsako uro osvežujejo podatki o požarni ogroženosti.
Brezpilotno letalo še prizemljeno
Kupili so tudi brezpilotno letalo, ki bi poveljstvu pošiljalo več podatkov o razsežnostih požara in ekipah na terenu, vendar v zrak še ne sme. Preden bo lahko vzletelo, morajo njegovi upravljalci opraviti potrebna usposabljanja, a tudi potem bo lahko letel le na razdalji 500 metrov, kar je za reševanje pogosto premalo. »Letalo mogoče za samo Ajdovščino ni tako pomembno, saj imamo območje pokrito s kamerami. Bi pa lahko z njim pomagali drugim občinam in državam,« pojasnjuje Ergaver. »Celoten sistem reševanja je edinstven izdelek tudi na svetu, vse skupaj je večinoma plod slovenskega znanja,« dodatno pojasnjuje Igor Benko, poveljnik civilne zaščite v Ajdovščini in pritrjuje, da bi lahko tako z brezpilotnim letalom kot drugimi sistemi pomagali že ob nedavnem požaru na Kraškem robu.
Rešitve mikavne tudi za državo
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je prepričan, da bi lahko ajdovsko tehnologijo uporabljale tudi druge državne službe. »Na področju nacionalne varnosti imamo kar nekaj izzivov, kjer bo treba s sodobnimi tehnikami in tehnologijami slediti spremembam. Ravno opazovanje iz zraka s pomočjo brezpilotnih letal je eden takih izzivov. Tukaj imamo sicer še en kup pravnih in tudi moralnih vprašanj, ko trčimo na interes zasebnosti. Prepričan pa sem, da je mogoče to urediti tako, da bo uporaba brezpilotnikov v obrambne, zaščitne ali varnostne namene drugače obravnavana kot v zasebne in ljubiteljske namene,« pravi Bizjak.
