Ameriška pisateljica Raquel Jaramillo je leta 2012 požela velikanski uspeh z mladinskim romanom Čudo, ta pa se je pod režijsko taktirko 47-letnega Stephena Chboskyja zdaj prelil v filmski jezik. Pittsburžan ima kot romanopisec očitno dober občutek za prirejanje literarnih del, kar je dokazal že z odlično ekranizacijo lastnega kultnega romana Charliejev svet (1999), ki se je boste lažje spomnili po izvornem naslovu The Perks of Being a Wallflower (2012).
Oba režiserjeva filma pronicljivo obravnavata odraščanje; medtem ko se predhodnik ukvarja z zapletenim obdobjem srednješolskih let, je tokratni glavni junak osnovnošolec. Desetletni Auggie se je rodil s hudo deformacijo glave, zaradi česar je moral prestati številne zahtevne operacije, da je sploh spregledal in zadihal. Njegov brazgotinast obraz sicer ni ravno iz arzenala čudaštva Guillerma del Tora (Favnov labirint, Oblika vode), a je kljub temu izredno močan magnet za bolščeče poglede in zbadljivke sovrstnikov.
Mlada igralska zasedba in večplastni odnosi
Kanadski igralec Jacob Tremblay je pred to vlogo filmsko občinstvo navduševal ob oskarjevki Brie Larson v filmu Soba (2015). Zajetna maska bistveno omejuje njegovo obrazno mimiko, a je igra enajstletnika navzlic temu vnovič prepričljiva. V njej se čuti iskrenost, posebej pa veseli, da se scenarij ne zateka k poceni vzbujanju pomilovanja. Prav tako prijetno preseneti šestnajstletna ameriška igralka hrvaških korenin Izabela Vidovic, ki je odlična kot starejša sestra Via; sploh v navezi z vedno simpatično Julio Roberts v vlogi mame Isabel.
Poistovetljivi performansi so pomemben sestavni del enostavne, a briljantno izkoriščene zasnove, znotraj katere je posamično stališče le eno od gledišč. Preskakovanje med osebami ponuja večplasten uvid v medosebne odnose, pri čemer je hitro jasno, da se vsakdo sooča s težavami, le da nekatere niso tako očitne kot recimo zaznamovan obraz. Film med vrsticami rahločutno spregovori o človekovi potrebi po vključenosti, sprejemanju drugačnosti ter sočutju in empatiji.
Vojna zvezd in Minecraft
Ozračje ne glede na tematiko ni pretirano resnobno, saj je mladinski izdelek prežet z optimizmom in lahkotnim humorjem ter zabavnimi popkulturnimi referencami, ki so nadgradnja Auggiejeve bujne domišljije. Mali junak sanjari, kako v šolo zakoraka v Nasinem skafandru, v težkih trenutkih pa ga spremlja celo vojnozvezdni kosmatinec Chewbacca. Domišljijski elementi in pisana scenografija so imenitna popestritev dogajanja, čeravno celoti z umetniškega vidika manjka nekaj ostrine in kakšen bolj (pre)drzen prizor.
Auggie v poznejšem delu filma s prijateljem igra videoigro Minecraft. Srž enoigralske miselnice je spodbujanje kreativnosti, saj igralec z digitalnimi kockami ustvarja lastne svetove, bistvo filma in romana pa med drugim tudi to, da lahko z vsakdanjo prijaznostjo polepšamo svet drugih. Družinska drama Čudo je polna takšnih enostavnih in pomembnih sporočil. Je odlična kandidatka za filmsko matinejo, namenjeno v prvi meri mladostnikom, a prav tako njihovim staršem. Je čistokrvni feelgood film, ki ne skriva grše strani odraščanja in problematizira medvrstniško nasilje, vendar pri tem ni manipulativen in se ne zateka k sodbam črno-belega čopiča.
