Avstriji se s Sebastianom Kurzem obeta najmlajši evropski predsednik vlade. Pred volitvami ni izključeval nobene koalicije, predvidoma pa bo vanjo povabil svobodnjake Heinz-Christiana Stracheja, s katerimi bo imela ljudska stranka v 183-članskem parlamentu okoli 115 poslancev. Predsednik republike Alexander Van der Bellen je v prvi izjavi po volitvah dejal, da je treba počakati na končne izide, ki bodo po napovedih znani v četrtek. Če se bo potrdila zmaga ljudske stranke, bo mandat za sestavo vlade podelil Kurzu. Največji poraženci današnjih volitev so Zeleni, ki s 3,9 odstotka ostajajo pod parlamentarnim pragom, svoje poslance pa v novem parlamentu dobivata le še stranka Neos z okoli petimi odstotki in lista Pilz s 4,3-odstotno podporo volilcev.
Za vstop v 183-članski parlament se je tokrat potegovalo rekordno število šestnajstih strank, a nekatere med njimi le v posameznih avstrijskih deželah. Štiriodstotni volilni prag je uspelo prestopiti petim od njih, pravico glasovanja pa je imelo po navedbah avstrijskega notranjega ministrstva 6,4 milijona volilnih upravičencev, ki so bili na volilni dan stari najmanj šestnajst let. Prva volišča so se odprla že ob 6. uri zjutraj, zadnja pa zaprla ob 17. uri, o času odprtja in zaprtja pri sosedih sicer odločajo občine. Letos so za glasovanje po pošti razposlali rekordnih 890.000 glasovnic, šteti pa jih bodo začeli jutri.
Redne avstrijske parlamentarne volitve bi morale biti na vrsti šele prihodnjo jesen, do predčasnih pa je privedel razpad vladajoče rdeče-črne koalicije socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP), znotraj katere so že dlje časa vladala velika razhajanja, dokončno pa jo je pokopal Sebastian Kurz, ko po majskem odhodu podpredsednika vlade in predsednika ÖVP Reinholda Mitterlehnerja s prevzemom ljudske stranke ni hotel sprejeti tudi vicekanclerstva v vladi socialdemokrata Christiana Kerna.
Pričakovani rezultati po umazani volilni kampanji
Predvolilna kampanja se je v glavnem vrtela okoli problema beguncev, njihove (ne)integracije v avstrijsko družbo in gospodarskih reform. Domači komentatorji so jo ocenjevali kot najbolj umazano v novejši avstrijski zgodovini, saj v njej ni manjkalo raznih spletk. Z njimi naj bi si največ škode naredili socialdemokrati, a se to na koncu ni poznalo na samem volilnem rezultatu, saj so ostali pri približno enaki podpori volilcev kot pred štirimi leti, na katerih so bili s 26,82 odstotka relativni zmagovalci. Največji udarec zanje je bilo razkritje, da je njihov sicer že avgusta odslovljeni zunanji svetovalec, izraelski izvedenec za politični marketing Tal Silberstein, po lažno predstavljenih straneh na facebooku pod naslovoma Mi za Sebastiana Kurza in Resnica o Sebastianu Kurzu prvaka ljudske stranke skušal z izmišljenimi in popačenimi Kurzevimi izjavami predstaviti kot prikritega rasista in šovinista. Vodstvo SPÖ se je od Silbersteinovih potez ogradilo z nevednostjo, hkrati pa ÖVP obtožilo, da se je skušal s podkupnino socialdemokratskih sodelavcev dokopati do morebitnih kompromitirajočih informacij o vodilnih ljudeh SPÖ. Tudi ÖVP se je zapletla v spletne prevare, ko si je tik pred volitvami prisvojila številne politično nevtralne strani na facebooku in po njih drastično povečala število všečkov svojemu prvaku Kurzu.
Obeta se slovo Zelenih
Prenovljena ljudska stranka pod vodstvom dosedanjega zunanjega ministra Kurza je v skladu s predvolilnimi napovedmi slavila relativno zmago z osmimi odstotnimi točkami večjo podporo kot leta 2013, ko je prejela 24 odstotkov glasov in za tri odstotne točke zaostala za SPÖ. Socialdemokratom je navkljub drugačnim napovedim vendarle uspelo zbrati zadostno podporo za drugo mesto in z okoli 27 odstotki pustiti svobodnjake (FPÖ) za odstotno točko niže na lestvici. Za prave poražence so obveljali Zeleni, ki so na prejšnjih volitvah prejeli 12 odstotkov glasov, pred končnim preštetjem glasovnic, med katerimi so jih po pošti razposlali okoli 15 odstotkom volilnih upravičencev, pa jim grozi, da ne bodo prestopili štiriodstotnega parlamentarnega praga.
O tem, s kom želi stopiti v koalicijo, Kurz ni danes še govoril, verjetnejša kot dosedanja s socialdemokrati pa je koalicija s svobodnjaki. Vodja SPÖ Christian Kern pa tudi še ni želel povedati, ali se stranka seli v opozicijo ali želi sodelovati v vladi.
