Ob uradnem začetku kampanje pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami 15. oktobra je zmagovalec po soglasnih ugotovitvah javnomnenjskih raziskav že znan: Sebastian Kurz. Bolj negotova je razvrstitev na naslednjih mestih: socialni demokrati (SPÖ) sedanjega kanclerja Christiana Kerna in svobodnjaki (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja se z ramo ob rami potegujejo za drugo mesto, prav tako ne daleč vsaksebi pa so v drugi polovici Zeleni, liberalci (Neos) in Lista Petra Pilza (dolgoletnega donedavnega poslanca Zelenih), ki naj bi še prišli v parlament. Team Stronach, desničarska, evroskeptična lista ustanovitelja Magne, naj bi po teh napovedih iz parlamenta izpadla.

Kern posegel po mobilizaciji

Sedanjemu zunanjemu ministru Kurzu sta se, kot je videti, spomladanski »prevzem« ljudske stranke (ÖVP) in izstop iz rdeče-črne koalicije torej splačala. Lista Kurz (imena tradicionalne stranke na plakatih ni niti v drobnem tisku) ima z dobrimi 30 odstotki po javnomnenjskih raziskavah dobre možnosti, da svojemu 31-letnemu nosilcu čez dober mesec dni zagotovi pravico do pridobitve kanclerskega mandata. Kernovim socialnim demokratom, ki bi staro ÖVP (in FPÖ) zlahka pustili daleč za seboj, se v poletnih mesecih preprosto ni posrečilo najti protiorožja za Kurzovo populistično kampanjo.

Še več, SPÖ je doletelo nekaj nepričakovanih udarcev, med njimi je bilo še posebno odmevno razkritje poslovnih vezi nekaterih sedanjih in nekdanjih vodilnih s sumljivimi, medtem priprtimi izraelskimi poslovneži. Poleg tega socialnim demokratom očitno ni koristilo resda previdno spogledovanje s svobodnjaki, zaradi česar je Kern ta teden povsem obrnil ploščo. Zdaj je morebitna koalicija s Strachejem spet »svetlobna leta daleč«.

Kern razmišlja tudi o opoziciji

Temu je kancler dodal še svojevrstno grožnjo: kot drugi na volitvah naj bi stranko odpeljal v opozicijo. Oboje naj bi mobiliziralo socialdemokratske volilce, poleg tega pa prepričalo tiste, ki si svobodnjaka Stracheja nikakor ne želijo na oblasti, da ne »zapravljajo« svojega glasu za Zelene, Neos ali Pilza, pa tudi, da naj premislijo, ali si res želijo Kurza kot kanclerja v koaliciji s svobodnjaki.

Kurz pa ne spravlja v obup le Kerna, temveč tudi Stracheja, saj mu je s trdo protipriseljensko retoriko pobral ves veter iz jader. Če so svobodnjaki do lanske zamenjave Wernerja Faymanna na čelu SPÖ in vlade s Kernom po javnomnenjskih raziskavah premočno vodili (odtlej in do letošnje pozne pomladi pa so bili na vrhu socialni demokrati), so zdaj samo še v verjetno že izgubljenem boju za drugo mesto. Eno ali drugo pa bo za Stracheja zgolj slaba tolažba, saj na kanclerski mandat v nobenem primeru ne bo mogel upati. or