Migranti oziroma priseljenci in njihova integracija, davki in koalicija oziroma koalicijski partner(ji) so bile teme, ki so med letošnjimi televizijskimi soočenji vodilnih kandidatov avstrijskih strank dobile največ časa. O izobraževalni, socialni, pokojninski in stanovanjski politiki ter reformi javne uprave po analizi medijsko-komunikacijske agencije APA-DeFacto skupaj ni bilo toliko govora kot o migrantih, o trgu delovne sile ali evropski politiki pa trikrat manj.
Razlike v odtenkih
Malce zajedljivo bi se dalo reči, da je bilo toliko časa in besed, namenjenih priseljenski politiki, res potrebnih, saj so razlike glede te vsaj med tremi kanclerskimi kandidati z najboljšimi možnosti po javnomnenjskih poizvedbah predvsem v odtenkih. Socialni demokrati (SPÖ) sedanjega kanclerja Christiana Kerna, konservativci (ÖVP) zunanjega ministra Sebastiana Kurza in svobodnjaki (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja namreč soglašajo, da se leto 2015 ne sme ponoviti, da je utemeljenost prošenj za azil najboljše preučiti, še preden prosilec prestopi avstrijsko mejo, in da je treba dati prosilcem, ki so že v Avstriji, čim nižjo žepnino. In odtenki? Kern in njegova stranka bi povečala skrb in izdatke za integracijo (predvsem jezikovne tečaje in usposabljanje za vstop na trg dela), Strache pa se z integracijo sploh ne bi ukvarjal, ker naj bi se tudi tisti, ki bi jim bila pravica do zatočišča priznana, čim prej vrnili, od koder so prišli.
Podobno ni prav lahko najti razlike med omenjenimi strankami, ko gre za delovno silo iz drugih članic EU, saj soglašajo, da naj bi ta smela v Avstriji službo dobiti le, če na trgu ne bi bilo zanjo kvalificiranih delavcev z avstrijskim državljanstvom. Bolj zapletena pa utegnejo biti po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah morebitna koalicijska pogajanja med dvema izmed teh treh strank pri davkih. Glede tega, da naj bi prispevke in davčno obremenitev plač znižali, se Kern, Kurz in Strache načeloma res strinjajo, ne pa tudi glede tega, kako pokriti tako nastale izpade v proračunu in blagajnah.
Tudi demoskopi v dvomih
Socialni demokrati, ki se enako kot svobodnjaki zavzemajo za 1500 evrov (neobdavčene) minimalne plače (slabih 200 evrov več kot zdaj), bi recimo, med drugim, dodatno obdavčili dediščine nad milijon evrov vrednosti, medtem ko manj določno omenjajo obdavčenje premoženja, konservativci pa to odločno zavračajo, predlagajo pa znižanje ali črtanje nekaterih socialnih transferjev. Temu nasprotujejo, recimo, ko gre za otroke ali materinstvo, svobodnjaki, ki so se med to kampanjo spet poudarjeno poskušali predstavljati kot nekakšna nacional-socialna stranka.
Dva dneva pred volitvami je po anketah razmerje med strankami takšno kot skoraj že ves čas od poletja. ÖVP oziroma lista Sebastiana Kurza je pri 33, SPÖ in FPÖ pa se znotraj statistične napake vrtita okrog 25 odstotkov. Vendar tem številkam niti vsi demoskopi ne verjamejo več. Enim se zdi že zaradi običajnih odstopanj pri vzorcih preprosto nemogoče, da se odstotek ljudske stranke sploh ne spreminja, drugim pa, da na volilce ni naredilo nobenega vtisa razkritje umazane kampanje, ki so jo vodili najeti svetovalci socialnih demokratov z lažnim stranmi na socialnem omrežju. Glede na razmeroma nizko podporo drugim strankam je tako mogoče pričakovati, da bosta naslednjo vladno koalicijo sestavljali dve izmed treh »velikih«, pri čemer nosilci list – navzlic občasnim medsebojnim besednim obračunom – med televizijskimi soočenji nobene kombinacije niso izključili.
