Zahteve so bile prevratne in postavljene malodane ultimativno, toda vodstvo avstrijske ljudske stranke (ÖVP) jih je včeraj popoldne po nekaj več kot treh urah razprave sprejelo soglasno. Če bo dogovorjeno obveljalo, ljudske stranke, kakršno je dobrih sedem desetletij poznala druga republika, čez nekaj mesecev ne bo več. Namesto nje na politično prizorišče pred zdaj že zanesljivimi jesenskimi predčasnimi volitvami – s katerimi se je glede na včerajšnje izjave zdaj sprijaznil tudi socialdemokratski kancler Christian Kern – prihaja Lista Sebastiana Kurza, Nova ljudska stranka.
Predstava (za) enega
Sedem zahtev je 30-letni zunanji minister Kurz v zameno za svojo privolitev, da prevzame vodstvo ÖVP, postavil svoji stranki, ki jo je prejšnjo sredo presenetil nenadni odstop Reinholda Mitterlehnerja, predsednika, podkanclerja in gospodarskega ministra v koalicijski vladi. Vse pomenijo osredotočenje moči v rokah novega predsednika: na volitve mora iti stranka pod njegovim imenom, točneje, stranka podpira njegovo listo, zvezno kandidatno listo bo sestavljal on, na njej bo enako število moških in žensk in ni nujno, da bodo vsi člani stranke, pri imenih kandidatov, ki jih delegirajo deželne organizacije, ima pravico veta, generalnega sekretarja stranke in ministre si predsednik stranke izbere samostojno, prav tako samostojno odloča o morebitnih koalicijskih pogajanjih in vsebinski usmeritvi stranke.
Če bo kongres stranke v skladu z včerajšnjimi odločitvami vodstva sprejel ustrezne spremembe statuta, ÖVP čez nekaj tednov vsaj formalno ne bo več nekakšna »federalna« politična zveza deželnih in stanovskih organizacij. Kot takšna je samo v zadnjem desetletju »obrabila« štiri predsednike, ob tem pa zaradi nenehnega znotrajstrankarskega spotikanja naglo izgubljala volilce.
Zakon in red
Kurz računa zlasti na svojo široko priljubljenost. Po anketah je najbolj priljubljen avstrijski politik, prednost pred kanclerjem Kernom pa ima tudi pri javnomnenjski oceni kanclerskih sposobnosti. To je predvsem posledica njegove »pionirske« vloge pri zapiranju avstrijskih meja za begunce konec leta 2015, ko je z nekaterimi solističnimi potezami (kakršna je bila sklic kolegov iz držav na balkanski poti) dobesedno prisilil takratnega kanclerja Wernerja Faymanna v uvedbo kvot.
Kurz utegne zaradi svojih ostrih in volilcem všečnih zakon-in-red stališč in hkratne družbene odprtosti (glede spolnih praks, enakopravnosti spolov ipd.) uspešno nagovoriti tako socialdemokratske kot svobodnjaške volivce. Po nekaterih ocenah se bo stranka z njim na čelu v prvih naslednjih anketah povzpela za sedem do osem odstotnih točk, s čimer bi iz dvoboja na vrhu med Kernovimi socialnimi demokrati in svobodnjaki Heinz-Christiana Stracheja nastal troboj.
