Je Katalonija v torek razglasila neodvisnost ali ne? Na to vprašanje nimajo odgovora niti v Madridu, zato ga je španski premier Mariano Rajoy danes neposredno zahteval. Katalonskim oblastem je dal pet dni časa, do ponedeljka do 10. ure zjutraj, da povedo, ali menijo, da je njihova regija zdaj samostojna. Če bo odgovor pozitiven, bodo dali Kataloncem še tri dni časa, do četrtka, da razglasitev umaknejo, ali pa bodo sledili ukrepi, ki lahko pripeljejo do odvzema regionalne avtonomije Kataloniji.
Katalonski voditelj Carles Puigdemont je v torek v odmevnem govoru dejal, da ima Katalonija na podlagi referenduma 1. oktobra pravico do neodvisnosti. V poznih večernih urah so v Barceloni nato tudi podpisali deklaracijo o neodvisnosti, a ni bilo jasno, kakšna je njena narava in pravna teža. Obenem je Puigdemont v govoru dejal, da so neodvisnost preložili za nekaj tednov, da bi lahko stekel dialog z Madridom. V torek zvečer niti mnogim Kataloncem ni bilo jasno, kje so in kako stvari stojijo.
Rajoy se je na Puigdemontov torkov govor odzval odločno in žogico vrnil v Barcelono. Katalonskemu predsedniku je očital, da je s svojim nastopom načrtno ustvaril zmedo, da pa sam želi jasne odgovore. »Vlada se je davi strinjala, da od katalonske vlade uradno zahteva potrditev, ali je razglasila neodvisnost Katalonije, ne glede na namerno zmedo, ki jo je ustvarila okoli njene uresničitve,« je v televizijskem nagovoru dejal Rajoy, ki je imel danes zelo pester dan, saj je po jutranji seji vlade, tiskovni konferenci in nagovoru popoldan o Kataloniji govoril še v španskem parlamentu.
Trije mogoči odzivi Barcelone
Če katalonska vlada odgovori pozitivno, da je torej razglasila neodvisnost, in v treh dneh ne oznani umika od tega koraka, je pričakovati, da bo vlada v Madridu postopala po 155. členu ustave. Ta pravi, da lahko vlada sprejme ukrepe, s katerimi prisili regijo, da »izpolni svoje (ustavne) obveznosti«. Člena niso uporabili še nikoli od nastanka ustave leta 1978, zato ni nobenega zgleda, kaj natančno takšni ukrepi lahko pomenijo, besedilo člena pa je po oceni poznavalcev precej ohlapno. Največ se govori o odvzemu avtonomije Kataloniji, kar pomeni, da bi prišla pod neposredno oblast Madrida v vseh pogledih, in o razpisu predčasnih regionalnih volitev.
Če katalonska vlada odgovori negativno, da torej ni razglasila neodvisnosti, bi to verjetno začasno pomirilo Madrid. Morda bi se v tem primeru odprla vrata razpravi o ustavnih spremembah glede položaja Katalonije, ki jo omenjajo socialisti kot druga najmočnejša stranka v državi. Bi pa negativen odgovor katalonskih oblasti lahko prinesel posledice za regionalno vlado v Barceloni, saj je odvisna od podpore strank, ki odločno zagovarjajo neodvisnost.
Ni jasno, kaj se bo zgodilo, če katalonska vlada na vprašanje, ali se ima za samostojno, ne odgovori.
»Rajoy ima dva cilja: če bo Puigdemont še naprej govoril nejasno, bo gibanje za neodvisnost postalo bolj neenotno. Če bo vztrajal pri razglašeni neodvisnosti, pa bo Rajoy lahko uporabil 155. člen ustave,« je za Reuters dejal Antonio Barroso iz londonskega svetovalnega podjetja Teneo Intelligence.
Madrid odločno proti mediaciji
Puigdemont je po ocenah španskih medijev in analitikov v torek popustil pod velikim pritiskom tujine, naj ne razglasi neodvisnosti. Deloma naj bi se tako odločil tudi zato, ker Katalonija vsaj javno nima nikogar, ki bi jo bil pripravljen priznati. Zaradi tega si v Barceloni prizadevajo, da bi o tem vprašanju začeli dialog z Madridom. Katalonski voditelj je v pogovoru za CNN danes predlagal, da bi po dva predstavnika Madrida in Barcelone skupaj imenovala mediatorja.
Toda v Madridu vnaprej zavračajo možnost vsakega posredovanja, če se Katalonija prej javno ne odreče neodvisnosti. Le v tem primeru je Rajoy pripravljen sesti za mizo in se pogovarjati o stopnji katalonske avtonomije »v okviru ustave in zakonov«.
Neodvisnost Katalonije je na referendumu 1. oktobra podprlo 90 odstotkov udeležencev, volilna udeležba pa je bila 43-odstotna. Katalonske oblasti trdijo, da bi bila bistveno večja brez nasilnega posredovanja zvezne policije, zaradi katerega je v bolnišnicah končalo 800 ljudi. V Madridu pa trdijo, da je bil referendum neustaven in neveljaven, da so doma ostali večinoma nasprotniki neodvisnosti in da Puigdemont vsiljuje voljo vsem Kataloncem, ti pa o vprašanju osamosvojitve še zdaleč niso poenoteni.
