Carles Puigdemont je v zelo pričakovanem govoru dejal, da bodo izpeljali proces osamosvojitve Katalonije, ki da si ga je regija zaslužila in k čemur jo zavezujejo zavezujejo rezultati referenduma 1. oktobra, ko je neodvisnost podprlo 90 odstotkov udeležencev. Toda v isti sapi je predlagal odložitev razglasitve neodvisnosti, da bi v prihodnjih tednih lahko začeli dialog.
Puigdemont ni natančno povedal, kakšen dialog z Madridom ima v mislih oziroma o čem konkretno naj bi se pogovarjali, saj sta obe strani prepričani o svojem prav. Govor so celo premaknili za eno uro, po poročilih španskih medijev zato, ker naj bi še v zadnjem trenutku potekali poskusi mediacije med Barcelono in Madridom, očitno iz tujine, ki naj bi potem padli v vodo. To je v govoru poudaril tudi Puigdemont, rekoč, da so odprte številne ponudbe za posredovanje – nekatere so znane, nekatere bodo takšne še postale, »vse pa so zelo pomembne«.
Toda kako naj bi ta dialog stekel, ni jasno. Madrid vztraja, da je mogoč le, če se katalonski politiki odrečejo razglasitvi neodvisnosti.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont je jasno povedal, da se neodvisnosti ne bodo odrekli. Njegova napoved, da bodo razglasitev odložili, je verjetno posledica pritiskov ne le tujine, pač pa tudi tistega dela Kataloncev, ki razglasitvi neodvisnosti nasprotujejo. S tem si je kupil nekaj časa, v katerem bo poskušal priti do boljše izhodiščne točke za razglasitev države. V zadnjih dneh se je nanj krepil tudi močan ekonomski pritisk, saj so nekatera velika španska podjetja začela napovedovati selitev iz Katalonije, ki bi kot samostojna država lahko končala zunaj Evropske unije. Tudi njim je Puigdemont namenil poziv, naj nadaljujejo delo in ustvarjanje ekonomske dobrobiti.
Na ulicah Barcelone so se pred govorom Puigdemonta, ki se je po enourni zamudi začel ob 19. uri, zbrale velike množice, večinoma zagovornikov neodvisnosti. Kot je poročala televizija France 24, so se po govoru zelo hitro razšli, očitno razočarani in zmedeni zaradi tistega, kar so slišali iz ust svojega voditelja, ki je v precepu ne le zaradi nasprotovanja Madrida, pač pa tudi zaradi razkola v političnih vrstah Kataloncev in javnosti.
»Prosili smo osemnajstkrat«
»Danes prevzemam mandat, da Katalonija postane neodvisna država v obliki republike,« je najprej dejal Puigdemont, s čimer je uporabil zelo podobne besede tistim iz referendumskega vprašanja. Dejal je, da je regija z rezultati referenduma 1. oktobra dobila pravico, »da je samostojna, da jo spoštujejo in da jo poslušajo«. »Kot predsednik generalitata (vlade) vam zagotavljam, da bo Katalonija neodvisna republika. To bomo storili zelo slavnostno,« je dejal Puigdemont ob glasnem stoječem aplavzu dobre polovice dvorane, medtem ko so preostali poslanci negibno sedeli.
Potem pa je dodal: »Odlagamo razglasitev neodvisnosti za nekaj tednov, ker želimo razumen dialog, mediacijo s špansko državo.«
Veliko je govoril o tem, da je španska policija na dan referenduma poskušala s silo preprečiti glasovanje po navodilih španske vlade in da je v bolnišnicah končalo več kot osemsto ljudi. »Ves svet je to videl,« je rekel in ocenil, da bi bila volilna udeležba višja od 43 odstotkov, če policija »ne bi poskusila prestrašiti ljudi«. Policija je posredovala na zahtevo zveznih oblasti, potem ko je špansko ustavno sodišče referendum razglasilo za nezakonit.
Puigdemont je tudi dejal, da so Katalonci osemnajstkrat prosili za referendum o svojem statusu, pa jih nikoli niso uslišali. »Vse, kar smo želeli, je referendum, kakršnega so imeli na Škotskem, da obe strani predstavita svoje poglede,« je dejal.
Danes govor Rajoya v parlamentu
Vodja katalonske stranke Ciutadans, ki nasprotuje osamosvojitvi, Ines Arrimadas je Puigdemonta po govoru obtožila, da povzroča razkol med Katalonci in da predstavlja napačno sliko, ko govori, da so Katalonci poenoteni o osamosvojitvi. »Katalonci niso poenoteni in krivi ste vi,« je dejala.
Na Puigdemontov govor je v prvem odzivu ostro reagirala tudi vlada v Madridu. Njen tiskovni predstavnik je za francosko agencijo AFP dejal: »Nesprejemljivo je najprej po tihem razglasiti neodvisnost, nato pa jo nedvoumno odložiti.« Vendarle, odločitev Puigdemonta predstavlja vsaj začasno olajšanje tudi za španskega premierja Mariana Rajoya, ki bi ga čakale težke odločitve. V zadnjih dneh se je ugibalo o številnih možnostih, vključno z odvzemom regionalne avtonomije Kataloniji, posredovanjem zvezne policije in aretacijo njenih voditeljev, ki skušajo speljati osamosvojitev.
Toda sodeč po trenutnem stanju Rajoy ni odrešen sprejemanja takšnih odločitev. Če bosta s Puigdemontom ostala na svojih položajih, so le pomaknjene nekoliko v prihodnost. Morda bo več znano danes, ko bo Rajoy ob 16. uri pred španskim parlamentom podal oceno položaja v Kataloniji. Trenutno se pot naprej ne zdi nič bolj jasna.
