Najhujša španska politična kriza v zadnjih desetletjih se bo ta teden verjetno še zaostrila. Za jutri je predvidena seja katalonskega parlamenta, ki jo je špansko ustavno sodišče sicer suspendiralo, vendar kaže, da jo bodo v Barceloni vendarle imeli in na njej morda razglasili samostojnost Katalonije. Španski premier Mariano Rajoy na drugi strani napoveduje, da samostojnosti ne bo, ker jo bodo preprečili.
Vlada v Madridu ostra in nepopustljiva
Jutri predvidoma ob 18. uri naj bi katalonski parlament nagovoril voditelj regije Carles Puigdemont in morda razglasil samostojno državo, kar je korak, za katerega imajo Katalonci trenutno v Evropi le malo zaveznikov. Zasedanje je bilo prvotno sklicano za danes, a so ga prestavili za en dan.
Zvezne oblasti se na takšen razplet pripravljajo. Premier Mariano Rajoy je v sobotnem intervjuju za El Pais dejal, da ne izključuje odvzema avtonomije Kataloniji. To po 155. členu španske ustave lahko stori. »Ne izključujem ničesar, kar je po črki zakona. V najlepšem primeru nam ne bo treba poseči po dramatičnih rešitvah, toda da se to ne bi zgodilo, mora priti do sprememb,« je v intervjuju dejal Rajoy. Ustavo so spisali leta 1978 po padcu Francovega režima in je podelila široko avtonomijo zlasti Baskiji, Kataloniji in Galiciji, na splošno pa Španija velja za precej decentralizirano državo.
Rajoy je v istem intervjuju storil še dvoje: znova je zavrnil posredovanje koga tretjega v sporu s katalonsko stranjo ter zatrdil, da morebitna katalonska razglasitev samostojnosti »ne bo imela nobene veljave«. »Neodvisnost bomo preprečili. Z vso odkritostjo vam lahko povem, da je ne bo. Jasno je, da bomo sprejeli vse potrebne odločitve, ki jih dovoljuje zakon, glede na to, kako se bodo stvari razvijale,« je dejal premier, ki v Madridu sicer vodi manjšinsko vlado, vendar katalonski neodvisnosti nasprotuje večina španskih strank. Omenil je možnost, da v regiji razpiše nove lokalne volitve, in dejal, da bodo okrepljene policijske enote ter posebne varnostne sile Guarda civil ostale v Kataloniji, dokler se politična kriza ne razreši. V regijo so jih napotili pred referendumom 1. oktobra.
Oglasili so se tudi katalonski nasprotniki samostojnosti
Včeraj je v Barceloni proti neodvisnosti protestiralo več deset tisoč ljudi. Katalonska prestolnica je bila v zadnjih tednih in mesecih predvsem prizorišče zagovornikov samostojnosti, ki so imeli številne shode in demonstracije, pa tudi osamosvojitvenega referenduma pred osmimi dnevi so se udeležili predvsem oni, medtem ko so zagovorniki obstanka v skupni državi večinoma ostali doma. Včeraj je bilo drugače. »Skupaj smo močnejši,« je pisalo na transparentih protestnikov. »Katalonija je španska,« je tudi pisalo. »Počutimo se tako Katalonci kot Španci. Smo v veliki negotovosti in videli bomo, kaj se bo ta teden zgodilo, toda čutimo, da moramo biti zelo glasni, da se ve, kaj hočemo,« je na shodu v Barceloni za Reuters dejala 72-letna Araceli Ponze. Shod je potekal pod geslom Nazaj k razumu in ga je organizirala nevladna skupina Katalonska civilna družba. V soboto so bili protesti v petdesetih španskih mestih. Na nekaterih so pozivali k ohranitvi ozemeljske celovitosti Španije, na drugih k političnemu dialogu. »Všeč nam je tako, kot je bilo doslej, in želimo, da je tako še naprej,« je rekel 40-letni Raul Briones.
Na referendumu je neodvisnost podprlo 90 odstotkov volilcev, a udeležba je bila le 43 odstotna. Ankete so pred tem kazale, da je morda celo rahla večina Kataloncev proti samostojnosti. Ostro posredovanje španske policije, ki je poskušala referendum preprečiti s silo in je poškodovala 900 ljudi, pa je katalonske zagovornike obstanka v kraljevini potisnilo v ozadje.
