Po počitniškem premoru so z branjem ugotovitev prikritih preiskovalnih ukrepov, zbranih po zasegu mamil v Urugvaju sredi oktobra 2009, nadaljevali sojenje Draganu Tošiću in štirinajstim soobdolženim, v javnosti bolj znano pod imenom zadeva Balkanski bojevnik. Danes so opravili že 91. glavno obravnavo, imajo pa določene tudi že datume nadaljnjih 28 obravnav, vse do konca novembra. Ali se bo ponovljeno sojenje, ki se je začelo 4. aprila lani, do takrat tudi končalo, je težko predvideti. Čimprejšnje razsodbe si verjetno želijo vsi, tako veliki sodni senat pod vodstvom Andreje Sedej Grčar kot tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin na eni strani in 16 odvetnikov ter njihovi klienti na drugi. Z Balkanskim bojevnikom so namreč zapolnjeni praktično vsi njihovi ponedeljki in torki, lani pa so imeli obravnave celo po trikrat na teden.
Z žrebom do nove porotnice
Kljub temu težav s prisotnostjo obtožencev za zdaj ni (čeprav se večina zdaj brani s prostosti) in tudi zaradi sprememb v Tošićevih odvetniških vrstah ni bilo zapletov. Na prvem sojenju in v začetku drugega sta ga zagovarjala Marko Bošnjak in Luka Zajc; potem pa je najprej ostal brez prvega (postal je evropski sodnik za človekove pravice v Strasbourgu), potem pa še delno brez drugega (Zajc je Aleksandru Čeferinu sledil na sedež Uefe v Švico). Zajc zdaj še vedno hodi na ponedeljkove obravnave, na torkove pa kolega iz odvetniške družbe Čeferin Janez Koščak. Ta teden je prišlo do še ene spremembe, zaradi zdravstvenih težav je moral odstopiti eden od porotnikov. K sreči so obravnave že od začetka spremljale tri rezervne porotnice in zdaj so, da ne bi kršili ustavno zagotovljene pravice do naravnega sodnika, med njimi izžrebali eno, ki je postala članica senata. Če tega ne bi že vnaprej predvideli, bi se morali sojenja lotiti od začetka.
Kot je znano, je to že drugo sojenje po obtožnici, ki Tošiću očita, da je skupaj s srbskim kokainskim kraljem Darkom Šarićem in še nekaterimi tujimi organizatorji v letih 2008 in 2009 iz Južne Amerike in Južnoafriške republike tihotapil mamila v Italijo. Pri tem naj bi vsak po svoje sodelovali tudi Anes Selman, Boštjan Kopčič, Robert Šabić, Darko Zupan, Marko Bublić, Miralem Lucević, Đemajli Manđuka in Sandra Udrih. Urugvajski del obtožnice pa se nanaša na Tošića, zakonca Jakoba in Suzano Remškar, Petra Khermayerja, Mirzeta Lucevića, Dragana Bjelkaša, Anesa Selmana, Valterja Abramovića in Tadeja Poljaka. Vpleteni naj bi bili v tihotapljenje 2,1 tone kokaina, ki so ga jeseni 2009 našli na jahti Maui v Urugvaju. Na prvem sojenju so Selman, Zupan in Bublić dobili po 15 let zapora, Udrihova osem, drugi pa so bili oproščeni. Višje sodišče je obsodilne sodbe za četverico potrdilo, oprostilne pa razveljavilo. Zdaj na zatožni klopi sedi 15 oseb: Selman je na begu, obtožba zoper Zdenko Kondič pa je bila umaknjena. Spet sodijo tudi Zupanu, Bubliću in Udrihovi, in sicer zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, česar so bili prvič oproščeni.
Sredi slovenskih prisluhov
Na novem sojenju so že zaslišali nekaj prič, med njimi dve s pomočjo videokonference: nekdanjega člana Šarićevega kokainskega kartela ter skesanca Draška Vukovića in lastnika jahte Maui, Hrvata Anastazija Martinčića. Vuković je povedal, da so v Južni Ameriki kupovali po 80 do 100 kilogramov kokaina naenkrat in da so bili v prenašanje denarja za te nakupe vpleteni tudi Slovenci. Na vprašanje, ali mu je znano, da bi v Sloveniji obstajal kakšen z njimi povezan član, ki bi se pisal Tošić, je odgovoril negativno. Martinčić, ki je bil v Urugvaju obsojen na 13 let in pol zapora, pa je izjavil, da obtoženi niso bili vpleteni le v preprodajo droge, pač pa tudi v terorizem in nakup orožja. Hotel je status zaščitene priče, pa bo povedal podrobnosti, a so ga zavrnili. Predsedujoči sodnici je zato očital, da je dobila »20 milijonov, da bi te ljudi osvobodila«, zaradi česar ga je kasneje kazensko ovadila.
Večina dokaznega postopka tokrat temelji na izsledkih prikritih preiskovalnih ukrepov, med njimi je prisluškovanje medsebojnim pogovorom. Na prvem sojenju je senat ocenil, da so bili dokazi, ki so jih zbrali slovenski in srbski preiskovalci, pridobljeni nezakonito in so jih zato izločili iz spisa; tokrat pa so tudi ti »razglašeni« za zakonite. Srbske so že prebrali in poslušali, prav tako tudi italijanske. Tudi dokumentacijo iz Urugvaja so že preučili, zdaj se ukvarjajo s slovenskimi dokazi. Počasi končujejo branje približno 300 skrivoma posnetih pogovorov, potem sledi še njihovo poslušanje.
