Po pričakovanju je v drugem krogu francoskih parlamentarnih volitev novi predsednik Emmanuel Macron dobil udobno absolutno večino v skupščini. Vendar pa veselje njegovega tabora moti dejstvo, da se velika večina Francozov ne strinja z njegovim programom reform. Na to kaže že manj kot polovična udeležba na parlamentarnih volitvah. Če upoštevamo vse vpisane volilce, je Macronovo gibanje Naprej, republika skupaj z zavezniško stranko Demokratično gibanje ali Modem denimo v prvem krogu dobilo samo 15 odstotkov podpore. Večinski volilni sistem je potem naredil svoje.
Na testnem referendumu grozili s selitvijo v Slovenijo
Francozi predvsem nasprotujejo Macronovemu novemu zakonu o delu, po katerem bodo podjetja sama odločala o tem, koliko ur na teden bodo delavci delali, koliko bodo plačane nadure in kdaj se začne nočno delo. Sicer bodo takšne spremembe morali odobriti zaposleni, bodisi prek sindikatov bodisi prek referenduma, a vodstva podjetij bodo najbrž izkoristila svojo premoč tako, da bodo namignila na mogočo selitev proizvodnje v drugo državo.
Ena prvih takšnih »svobodnih odločitev« zaposlenih, ki so jo nekateri francoski mediji že tedaj razglasili za testiranje bodočega zakona o delu, je bil leta 2015 referendum v tovarni v vzhodni Franciji, kjer izdelujejo avtomobile znamke Smart. Tamkajšnje vodstvo je delavcem posredno zagrozilo s selitvijo tovarne v novomeški Revoz. Privolili so v 12-odstotno podaljšanje delovnega časa za šestodstotno povišanje plače.
Za sindikate in levico je predvsem problematično, da država, ki bi morala biti varuh šibkejšega, ne bo več ščitila pravic zaposlenih. Voditelj radikalne levice Jean-Luc Mélenchon je to takole komentiral: »To bi bilo tako, kot če bi dovolili, da v vsaki vasi veljajo posebna prometna pravila.«
Do večjega zaposlovanja bi prišel z lažjim odpuščanjem
Z zakonom želi Macron povečati konkurenčnost francoskih podjetij in zmanjšati precej visoko brezposelnost, ki je nad evropskih povprečjem. Večkrat je že poudaril, da je kar 80 odstotkov novih zaposlitev mladih sklenjenih za krajši čas. Z začasno zaposlitvijo si tako delodajalci zagotovijo fleksibilnost na trgu dela, ki jim jo onemogoča zakon.
Macron pa hoče v novem zakonu o delu na državni ravni zaščititi delodajalca z določitvijo maksimalne vsote, ki jo mora ta plačati odpuščenemu kot odpravnino. S tem želi odpraviti pomisleke delodajalcev, da ni dobro zaposliti preveč ljudi, ker potem lahko nastopijo težave z odpuščanjem, saj lahko delovno sodišče odloči v prid odpuščenega.
Gotovo bo s tem zakonom o delu, ki naj bi ga po hitrem postopku sprejeli že poleti, septembra v Franciji prišlo do novih velikih demonstracij in stavk. In če je opozicija v parlamentu šibka in razdeljena, bo zato toliko močnejša zunaj parlamenta. Zaradi manj kot polovične udeležbe na parlamentarnih volitvah, kar se je zgodilo sploh prvič v francoski zgodovini, pa bo imela zunajparlamentarna opozicija določeno legitimnost.
