Emmanuel Macron je lahko postal predsednik Francije med drugim tudi, zato ker ga je v drugi polovici februarja – ko je François Fillon po težavah zaradi afere s fiktivno zaposlitvijo žene spet povečal prednost – podprl 67-letni sredinski in proevropski politik François Bayrou, ki je na predsedniških volitvah 2007 dobil 18 odstotkov glasov. V začetku marca je Macron že prvič prehitel Fillona…
Bayrou, ki je veljal za brezmadežnega politika, je kot pogoj za podporo med drugim zahteval, da bo zakon o moralizaciji političnega življenja – ki naj bi bil tudi odgovor na afere s fiktivnim zaposlovanjem poslanskih sodelavcev Françoisa Fillona in Nacionalne fronte – prednostna naloga nove vlade. Macron se je s tem močno strinjal, tako da sta poštenost v politiki in transparentnost še bolj kot prej postala glavni del njegovega volilnega programa.
Fiktivni sodelavci za evropski denar
Zdaj, samo mesec po Macronovem prevzemu oblasti, pri čemer je Bayrou postal minister za pravosodje, se je začela predhodna preiskava proti Bayroujevi stranki Modem, ki je od EU plačane sodelavce svojih evropskih poslancev uporabljala v svoje, zgolj strankarske namene. Bayrou odločno, a neprepričljivo zanika vsako krivdo svoje stranke, a v zadevo – poleg ministrice za evropske zadeve Marielle de Sarnez in obrambne ministrice Sylvie Goulard, obe prihajata iz stranke Modem – je vpleten tudi sam, saj je njegova tajnica iz Pariza fiktivno delala kot sodelavka evropske poslanke Sarnezove. Poleg tega je naprej polovico, nato pa dve tretjini njene plače, ki je prišla iz blagajne EU, zadržala stranka. Bayrou ima smolo, da je ravno v zadnjih dneh, ko je afera z Modemom dosegla enega svoji viškov, vladi predstavil zakon o moralizaciji političnega življenja, s katerim naj bi med drugim poslancem onemogočili neupravičene izdatke in zaposlovanje družinskih članov.
Za povrh je zdaj Bayrou novinarjem znanega radia z očitki, da so šikanirali njegove strankarske kolege, posredno grozil s tožbo. Tega kot pravosodni minister, ki ima lahko vpliv na tožilce, nikakor ne bi smel početi. Problem je že to, da je hkrati pravosodni minister in zdaj kandidat za preiskavo. Sploh bo v prihodnje njegova težava v tem, da bo novinarjem odgovarjal samo še glede afere in da ne bo mogel več opravljati dela ministra. Podobno Fillon od konca januarja novinarjem ni mogel več govoriti o svojem volilnem programu.
Odgovor na Bayroujevo soliranje bodo dale tudi volitve
Macron ima v teh dneh težave z Bayroujem tudi zato, ker se ima ta zaradi svojih zaslug pri njegovi zmagi na predsedniških volitvah – prinesel mu je pet ali šest odločilnih odstotkov glasov – za neke vrste podpredsednika države, zato hoče imeti glavno besedo v vladi. Tako je prišlo do trenja s premierjem Edouardom Philippom, ki je v nekem radijskem intervjuju obsodil njegovo grožnjo novinarjem: »Ko si minister, ne moreš ravnati kot običajen državljan.« Bayrou mu je nato v intervjuju za dnevnik Le Monde sporočil: »Nihče mi ne bo zapiral ust!« Bayrou je sicer znan kot naporen človek, ki rad solira.
Morda pa sta Bayrou in Philippe zadevo namenoma zaostrila, ker naj bi nekaj dni pred drugim krogom parlamentarnih volitev, na katerih se vladni večini obeta celo 450 od 577 poslancev, hotela pokazati, da Macron ne bo imel absolutne oblasti in da bi se lahko opozicija oblikovala tudi znotraj vladajoče večine. Bayroujev Modem bi zaradi povezovanja z Macronom lahko dobil celo 50 poslancev! Doslej je imel samo enega, ker kot majhna stranka ni imel zaveznikov, kar je v večinskem volilnem sistemu slabo. V nedeljo zvečer bomo videli, ali bo Modemova afera imela posledice za njegove kandidate.
