Republika na pohodu (REM) Emmanuela Macrona pred 16 meseci še obstajala ni, zdaj pa bo daleč najpomembnejša stranka nove skupščine. Pravzaprav je bila s podobnim nenadnim vzponom še uspešnejša Stranka Mira Cerarja, ki je na volitvah leta 2014 dobila celo dva odstotka več glasov kot v nedeljo REM v prvem krogu parlamentarnih volitev. Vendar imajo v Franciji večinski volilni sistem in po drugem krogu 18. junija si REM lahko obeta več kot 400 od 577 poslancev.
Opozicija bo šibka ne le zato, ker bo v novi skupščini republikancev dvakrat manj (prej jih je bilo 220), socialistov pa desetkrat manj (prej jih je bilo 280), ampak tudi zato, ker bo veliko poslancev iz vrst republikancev in socialistov podpiralo Macronovo vlado. Marine Le Pen, ki je prišla v drugi krog predsedniških volitev in se je nato videla kot voditeljica opozicije, pa bo – zaradi neugodnega volilnega sistema – lahko 18. junija vse svoje poslance preštela na prste ene roke. Za radikalnega levičarja Jeana-Luca Mélenchona, ki je na predsedniških volitvah dobil 19,6 odstotka in ki zdaj lahko računa na samo 15 poslancev, pa je zdaj pomembno, da je tudi na parlamentarnih volitvah po odstotkih prehitel socialiste in se je zato dokončno uveljavil kot voditelj levice.
Zmaga z napako
A če torej ne bo prave opozicije v parlamentu, bi bili nasprotniki vlade lahko toliko hujši zunaj parlamenta, zlasti ob demonstracijah proti novemu zakonu o delu, ki bo zmanjšal pravice zaposlenih. Zunajparlamentarna opozicija bo imela toliko večjo legitimnost, ker je rekorden uspeh REM v številu poslancev povezan z nekim drugim rekordom, ki pa daje tej veliki Macronovi zmagi grenak priokus. Prvič v zgodovini pete republike, ki je nastala leta 1958, je bila namreč volilna udeležba na parlamentarnih volitvah manj kot 50-odstotna. To je za kar osem odstotkov manj kot na parlamentarnih volitvah leta 2012. Tako je v nedeljo samo 15 odstotkov vseh vpisanih volivcev glasovalo za REM, ki pa bo zasedla tri četrtine sedežev v skupščini! V resnici tudi nikoli v zgodovini francoske demokracije nobena stranka ni dobila tako velikega deleža poslancev s tako majhno podporo vpisanih volilcev. Za REM kot sredinsko stranko je pač sedanji volilni sistem izjemno ugoden.
Sicer se udeležba na parlamentarnih volitvah, ne pa tudi na predsedniških, že dolgo zmanjšuje. Še leta 1997 je bila v prvem krogu 68-odstotna, letos pa samo 49-odstotna. Vendar Francije in Slovenije glede volilne udeležbe na parlamentarnih volitvah ne moremo primerjati (pri nas je bila leta 2014 51,7-odstotna), saj Francozi menijo, da so parlamentarne volitve manj pomembne in da je že vse odločeno na predsedniških volitvah, ki se jih je tokrat v prvem krogu vendarle udeležilo 78 odstotkov volivcev.
Zunajparlamentarna opozicija pa bo – zlasti glede zakona o delu – toliko glasnejša tudi zato, ker v parlamentu, predvsem v odslej vladajoči stranki REM, ne bo predstavnikov delavcev in nižjih slojev. V REM so predstavniki uspešnih ljudi, torej višjega sloja. Tako obstaja velika nevarnost, da bodo preveč videli samo svoj prav in branili le interese tistih, ki jim sedanji kapitalistični sistem z globalizacijo ustreza. Pri Macronovih poslancih obstaja še negotovost, ki je posledica dejstva, da jih polovica prihaja iz civilne družbe in nimajo izkušenj v politiki.
