Gibanju novega francoskega predsednika Emmanuela Macrona Republika na pohodu (REM) se ob 32 odstotkih glasov in večinskem volilnem sistemu v drugem krogu parlamentarnih volitev 18. junija obeta okoli 400 od 577 poslanskih sedežev. Še pred enim letom, ko je bilo Macronovo kandidiranje za predsednika še negotovo, si nihče ni mogel misliti, da bi takšna nova politična formacija lahko dobila tako prepričljivo absolutno večino v skupščini. Pred nekaj meseci pa je bil glavni argument republikancev (desnice) proti predsedniškemu kandidatu Macronu, da ne bo mogel imeti absolutne večine v skupščini.
Sicer so v prvem krogu republikanci dobili 21,5 odstotka glasov in bi v drugem krogu 18. junija lahko dobili okoli sto poslancev, a nekateri med njimi bodo podpirali Macrona. Novo obdobje v francoski politiki se začenja predvsem zato, ker je konec menjavanja socialistov in desnice na oblasti. Do nedavnega vladajoči socialisti, ki so že tako močno sprti med seboj, so namreč padli na 10 odstotkov (leta 2012 so imeli 29 odstotkov), tako da bodo dobili okoli 25 poslancev, doslej so jih imeli 280. Tudi med bodočimi socialističnimi poslanci jih bo kar nekaj podpiralo Macrona.
Drobtine za Le Penovo in Mélenchona
Volilna udeležba je bila tokrat samo 49-odstotna, rekordno nizka. To kaže na krizo zaupanja v politiko, na anemično volilno kampanjo brez jasnega političnega sporočila, razen pri Macronovem REM, pa tudi na utrujenost velikega dela Francozov od vsega tega dolgotrajnega volilnega cirkusa, ki se je začel že lani jeseni pred volitvami predsedniškega kandidata desnice. Kakorkoli že, Macronu je uspelo obdržati večji del svojih volilcev iz prvega kroga predsedniških volitev, ko je bila sicer volilna udeležba 78-odstotna. Doma pa je ostalo zelo veliko volilcev, predvsem mladih, radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, ki je 23. aprila dobil 19,6 odstotka, njegova lista pa zdaj komaj 11 odstotkov. Podobno velja za volilce Marine Le Pen, ki je 23. aprila dobila 21,3 odstotka, zdaj pa Nacionalna fronta (FN) 14 odstotkov. Veliko Francozov namreč meni, da je na predsedniških volitvah vse odločeno in da volitve poslancev niso več pomembne. FN in radikalna levica bosta tudi zaradi neugodnega volilnega sistema imeli najbrž manj kot 10 poslancev. Le Penova je po prvih rezultatih napadla volilni sistem, ki ne odraža volje ljudi.
Rekordno nizka volilna udeležba
Izjemno nizka volilna udeležba pomeni tudi, da je težko prebiti volilni prag za drugi krog, ki je v vsakem volilnem okrožju razen za prva dva 12,5 od vseh vpisanih volilcev. To pomeni, da bosta šla v drugi krog samo dva kandidata in da ne bo trobojev. Dvoboji pa so zelo ugodni za vsakega od Macronovih kandidatov, ki bo imel v drugem krogu 18. junija podporo desnice in dela zmerne levice, če bo nasprotnik z levice, in obratno, torej podporo levice in dela zmerne desnice, če bo nasprotnik z desnice.
Med Macronovimi kandidati gre večinoma za nove obraze in še enkrat so Francozi pokazali, da se hočejo znebiti stare politične elite, ki jim je vladala v zadnjih desetletjih. Tudi zato gre za novo obdobje francoske politike. Že na predsedniških volitvah so najprej že med primarnimi volitvami izločili nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja in dva nekdanja premierja, Alaina Juppéja in Manuela Vallsa, nato pa še v prvem krogu predsedniških volitev nekdanjega premierja Françoisa Fillona. Predsednik François Hollande pa si zaradi izjemno nizke podpore ni upal niti kandidirati. Vse to pa so imena, ki so vsaj v zadnjih desetih letih utelešala francosko politiko.
