Kolesarska čelada in varnostni pas sta pomembna pripomočka za zagotavljanje varnosti v prometu. Problem, ki nastaja, pa je, da veliko ljudi, kljub zavedanju svoje ranljivosti in relativno pogostega in intenzivnega ozaveščanja policije, agencije za varnost prometa in drugih ustanov, še vedno ne stori dovolj za zagotavljanje svoje prometne varnosti.
Petina žrtev je mlajših od 24 let
Mladi veljajo za eno bolj ranljivih skupin v prometu. Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) je lani na slovenskih cestah umrlo 27 otrok in mladih, kar predstavlja dobro petino vseh smrtnih žrtev. Med žrtvami so bili trije otroci, mlajši od 15 let, trije mladostniki med 15. in 17. letom starosti in 21 polnoletnih do 24. leta starosti. Hudo telesno poškodovanih pa je bilo lani 158 otrok in mladih do vključno 24. leta starosti.
Po podatkih AVP in policije je v zadnjih letih najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzročijo mladi vozniki, neprilagojena hitrost (23 odstotkov), sledita pa ji nepravilen premik z vozilom (18 odstotkov) in neupoštevanje pravil o prednosti (16 odstotkov). Prometna varnost se je med otroki in mladimi v zadnjih 15 letih sicer izboljšala. Naše ceste so zahtevale kar 85 odstotkov manj otroških in mladostniških življenj ter 60 odstotkov manj mrtvih mladih odraslih kot pred 15 leti.
Na kolesu frizura pred varnostjo
Za številne mlade je kolo eno pomembnejših prevoznih sredstev. Kolesarji, ki so poleg pešcev najbolj ranljivi v prometu, pa morajo biti v prometu še posebej pozorni. Toda le dobra tretjina vprašanih v anketi, v kateri je sodelovalo 107 dijakov Gimnazije Škofja Loka, pri vožnji s kolesom vedno uporablja čelado – dijakinje nekoliko bolj kot dijaki. Podatki AVP, ki temeljijo na okoli 4700 opazovanih kolesarjih v treh slovenskih mestih, pa vzbujajo precej skrbi. Čelado namreč nosi le 13 odstotkov opazovanih, torej še precej manj kot sodelujoči v naši raziskavi. Pri AVP dodajajo, da je pri otrocih, za katere je uporaba čelade obvezna, delež uporabe kolesarske čelade zadovoljiv, saj jo nosi več kot dve tretjini opazovanih. Skrb vzbujajoč pa je podatek uporabe čelade mladostnikov, pri katerih je delež le slabe štiri odstotke.
Naša anketa je pokazala, da si večina vprašanih čelado nadene šele, ko se odločijo za rekreacijo s kolesom. Le vsak peti pa uporablja čelado tudi na krajših vožnjah, kot je na primer obisk prijatelja ali soseda, skok v bližnjo trgovino in podobno.
Največ jih čelade ne nosi preprosto zato, ker ne kolesarijo veliko. Slednji čelade najverjetneje niti ne kupijo. Drugi najpogostejši odgovor na to vprašanje pa je alarmanten – petina vprašanih čelade ne nosi zato, ker menijo, da so v njej videti čudni oziroma smešni. Na tretjem mestu sledi odgovor, da jih čelada moti. Oba odgovora sta precej nesmiselna, če se zavedamo, da pri veliko nesrečah prav (ne)uporaba čelade odloča med življenjem in smrtjo.
Ko se 60 kilogramov spremeni v 6 ton
Prav tako nam življenje dokazano reši tudi uporaba varnostnega pasu v avtomobilu. Z močjo rok in nog bi se namreč lahko zadržali v sedežu le pri trku s hitrostjo do 7 kilometrov na uro. Varnostni pas po drugi strani blaži posledice zaradi naletne teže posameznika. Ta pri osebi s 60 kilogrami pri hitrosti 50 kilometrov na uro znaša okoli dve toni, pri 90 kilometrih na uro pa že več kot šest ton.
Dijaki na škofjeloški gimnaziji pogosto uporabljajo varnostni pas, saj ga od 107 vprašanih kar 90 odstotkov praktično vedno uporabi, le dva odstotka vprašanih pa je ocenilo, da ga ne uporabljajo niti toliko, da bi se lahko odločili za odgovor »pogosto«. Tudi slednjih odgovorov je bilo relativno malo. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi na AVP, vsaj kar zadeva pripenjanje med mladimi na sprednjih in zadnjih sedežih. Problem se po njihovih besedah ponovno pojavi pri starejših, ki jim je pripenjanje na zadnjih sedežih deveta briga, saj znaša le 69 odstotkov. S tem pa v primeru nesreče ogrožajo vsa življenja v avtomobilu.
Naravnost grozljiv se zdi podatek, da skoraj polovica vprašanih zmotno misli, da se jim na krajših razdaljah ne more nič zgoditi. To seveda ne drži. Razdalje so res krajše, vendar je le trenutek neprevidnosti dovolj za nesrečo. Še huje je, če je za povzročeno nesrečo kriv nekdo drug, na kar sami ne moremo vplivati. Lahko se le preventivno pripnemo z varnostnim pasom. Tudi piskanje v avtomobilu ne bi smelo biti glavni razlog, da se ne bi pripeli (kot so navedli nekateri vprašani), a pomirja dejstvo, da je ta sistem v praktično vsakem novejšem avtomobilu. Po drugi strani je anketa pokazala razveseljiv podatek, da se 93 odstotkov anketirancev zaveda, da se morajo pripeti zaradi svoje varnosti. Nekateri to storijo tudi zato, da so vzor drugim, nekaj pa jih je za uporabo varnostnega pasu še vedno treba spodbuditi.
