Sistemsko jim omogočamo dodatno strokovno pomoč za učenje slovenskega jezika. Dijaki tujci sicer za usvojitev učnega jezika potrebujejo veliko več časa, izkušnje učiteljev pravijo, da vsaj sedem let, kar bi morali upoštevati vsi deležniki. Pri vključevanju dijakov priseljencev v šolo pa ne gre samo za učno vključenost in učenje jezika, temveč tudi socialno vključenost. Prav ta pripomore, da se dijak v novem učnem okolju počuti varno. Najtežje in najhuje je za vse, ko pridejo dijaki iz povsem drugega kulturnega okolja, brez spremstva in brez dokumentov.
Na primer: kako ocenjevati dijaka priseljenca, ga vključiti v njemu najustreznejše okolje. Na drugi strani pa je izrednega pomena ozaveščanje vseh nas zaposlenih, staršev drugih dijakov, vseh Slovencev o pomenu medkulturnosti in raznolikosti, ki nas vse bogati, kljub oviram in težavam pri vključevanju v vsakdanjik.
Vključevanje dijakov priseljencev v šole ni nič novega, mnoge šole so že našle ustrezne in uspešne modele za njihovo čim lažje vključevanje v svoje okolje. Kljub temu je izzivov, ker so se v zadnjem letu zaradi begunskega toka okoliščine nekoliko spremenile, še kar nekaj. Skupaj s strokovnimi delavci smo na Šolskem centru Ljubljana že našli drugačne, ustrezne pristope, pri čemer nam pomaga predvsem spoštovanje raznolikosti. Vedeti moramo, da bomo z upoštevanjem razuma in čustev vedno našli prave rešitve.
