»Merklova in Trump na različnih področjih stojita na najbolj oddaljenih bregovih,« je za USA Today komentiral Michael Bröning, vodja zunanjepolitične pisarne možganskega trusta (t.i. think tanka) s sedežem v Berlinu. »Milo rečeno, njuno razmerje je razburkano že od samega začetka. Kritike med njima so letele že med predsedniško kampanjo, v času tranzicije pa tudi potem,« je izpostavil.
Merklova državo vodi mirno že več kot enajst let in je popolno nasprotje zaletavega, ostrega in neizkušenega Trumpa, ki provocira z izjavami in stališči. Največja razhajanja so vidna na področju begunske politike in vprašanja migrantov, proračuna za obrambo, Evropske unije in trgovinskih sporazumov. Trump je Merklovo v preteklosti obtožil »uničevanja Nemčije« s tem, ko je s politiko odprtih vrat v državo od leta 2015 spustila več kot milijon beguncev, Merklova pa je njega oštela zaradi začasnega ukaza o prepovedi vstopa državljanov sprva sedmih nato pa šestih pretežno muslimanskih držav v ZDA.
»Pomembno je, da se srečata v živo,« je prepričan nemški politik Peter Beyer iz nemške Krščansko-demokratske unije (CDU), ki jo vodi Merklova. Prepričan je, da velikih pretresov, ostrih besed ali celo kričanja med njima ne bo. »Merklova je pragmatična in dobro razume svoje vlogo. Ni čustvena, kar ji bo pomagalo pri Trumpu, ki je, verjetno se lahko strinjamo, zelo posebna oseba,« je pojasnil.
