Evropska unija doslej ni sprejela skupnega stališča o Trumpovem zapiranju vrat beguncem in državljanom sedmih držav, je pa iz Bruslja včeraj uradno prišla kritika odločitve novega ameriškega predsednika. »V Evropski uniji ne diskriminiramo na podlagi nacionalnosti, rase ali veroizpovedi. Ne le ko gre za azil, ampak tudi pri vseh drugih politikah,« je dejal govornik evropske komisije Margaritis Schinas in zavrnil možnost, da bi stara celina stopala po Trumpovi poti. Podobno je skušala sporočiti evropska zunanja ministrica Federica Mogherini, namreč da bo Evropska unija še naprej sodelovala z muslimanskimi državami in bo pomagala beguncem. »Evropska zgodovina nas uči, da lahko pristanete v zaporu, če okoli sebe zgradite same zidove,« je rekla. Nemška kanclerka Angela Merkel je že pred tem ocenila, da Trumpov odlok ni primeren način boja proti terorizmu, saj zaradi njega ni opravičljivo biti sumničav nad celotnimi skupinami ljudi zaradi njihove vere ali izvora.
Trumpova maska je padla
Trump je prejšnji teden sprejel odlok, s katerim je za nedoločen čas prepovedal vstop v ZDA sirskim beguncem, za 120 dni vsem drugim beguncem, za 90 dni pa državljanom iz sedmih večinsko muslimanskih držav. Aleš Bučar Ručman s fakultete za družbene vede je Trumpov ukrep označil za preprosti populizem, s katerem se želi pred svojimi volilci pokazati kot močen in oster voditelj. Glavno opozorilo vseh ukrepov, ki jih je sprejel v prvem tednu vladanja, bi po Bučar-Ručmanovem mnenju morali slišati tisti, ki so zagovarjali, naj se Trumpu da priložnost. »Toda maska je zdaj padla. Predstavlja veliko nevarnost za vzpon fašizma, ki se zdaj pojavlja v Evropi,« pravi Bučar Ručman.
Trumpova odločitev o prepovedi vstopa beguncem je močno problematična tudi za Evropsko unijo in njeno močno načeto enotnost pri reševanju begunskega vprašanja. Razni skrajni evropski populisti so v Trumpu že odkrili vzornika, opozarja Neža Kogovšek, poznavalka azilnega prava in direktorica Mirovnega inštituta. »Razni desni populisti bodo Trumpovo odločitev jemali za dodatno legitimacijo svojih prizadevanj. Dejali bodo, poglejte, če je to možno v Ameriki, bi morali mi narediti enako,« je dejala in opozorila, da se to že dogaja.
Če izgubiš zaveznika, je vse težje
Zadnji Trumpov odlok so nizozemski populist Geert Wilders, francoska Marine Le Pen in italijanski Mario Salvini sicer že podprli in pozivajo, naj se uporabi kot vzorčni model prepovedi vstopa beguncem v Evropsko unijo. Po drugi strani, opozarja Kogovškova, bodo zagovorniki človekovih pravic dobili dodaten dokaz, v kakšne politike lahko peljejo trenutni diskurzi: »Politike lahko postanejo še bolj diskriminatorne. Lahko pride do odvzemanja že pridobljenih pravic. To se trenutno dogaja z ljudmi v ZDA, ki že imajo odobreno zeleno karto, pa se jim ne dovoli vstopa, ne da bi se prej preverile eventualne okoliščine.«
Pred takšnimi izzivi se je s Trumpovim odlokom torej znašla evropska etablirana politika, ki sicer vse od velikega begunskega vala iz leta 2015 poskuša najti enotnost, solidarnost in človečnost v obravnavi migrantov in beguncev. Kogovškova ocenjuje, da bodo evropska prizadevanja za iskanje odgovora na begunsko krizo zdaj še težja. »ZDA so pomemben globalni akter. Njihova begunska politika je toliko bolj pomembna zato, ker begunce sprejemajo s preseljevanjem. Težko je priti v ZDA in tam zaprositi za azil. Večina beguncev, ki prispejo v ZDA, tja pride s prej odobrenim statusom. Če izgubiš tako pomembnega zaveznika pri begunski problematiki, ki je sprejemal veliko beguncev tudi po drugi svetovni vojni, vse postane še težje,« opozarja Kogovškova.
Po ocenah Bučarja Ručmana pa se je bati, da se utegne s Trumpovim odlokom vzpostaviti trend, ki ga bodo ponavljali tudi drugi evropski politiki na valu skrajno desnega populizma v imenu zaščite lastnega naroda in socialno ogroženih. »Vse to zelo diši po 1930. letih,« dodaja.
