Toliko nervoze in velikih pričakovanj, kot jih je čutiti pred srečanjem nemške kanclerke Angele Merkel in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, že dolgo ni bilo čutiti pred srečanjem ameriško-nemške dvojice. Merklovo mnogi vidijo kot zadnji branik liberalnega sveta, pa čeprav se tega opisa sama brani na vse pretege. Od nje ne pričakujejo nič manj kot to, da bo ameriškega predsednika »spravila k pameti« glede nujnosti dobrih ameriško-evropskih odnosov. Z obeh strani Atlantika je slišati ocene, na katerih točkah vse in kako bi kanclerka in predsednik vendarle lahko našla skupen jezik in skupne interese.
Obrambni instinkt Nemcev
Ameriški in nemški administraciji seveda ne gre očitati pomanjkanja okusa za »realpolitiko«, Merklovi pa ne potrpežljivosti in taktnosti. Toda Trump je predsednik povsem drugega kova. V komaj nekaj mesecih predsedniškega mandata mu je nemške in evropske zaveznike uspelo že večkrat posuti s tako grenkim pelinom, da se najbrž mnogim kolca celo po Georgeu Bushu mlajšemu. Kanclerko je najprej okrcal, da je z odprtjem meje beguncem sredi leta 2015 naredila velikansko napako, nato pa je Nemčijo obtožil še namernega vzdrževanja nizke vrednosti evra in s tem nepoštenega spodbujanja konkurenčnosti nemškega izvoza v primerjavi z ameriškimi in drugimi partnerji. Kritika ni nova, saj se mora podobnih očitkov Nemčija braniti tudi znotraj Evropske unije in evrskega območja. Je pa v Nemčiji sprožila izjemno močne obrambne instinkte.
To je ena od tematik, o katerih bosta kanclerka in predsednik zagotovo spregovorila. Nemčija si zaradi močnih gospodarskih interesov, še posebno avtomobilske industrije, ne more privoščiti, da bi Trump uvedel nove carine ali kakor koli omejeval trgovino z EU. V tej povezavi bosta zagotovo spregovorila tudi o poglabljanju trgovinskega sodelovanja med ZDA in EU, ki se je ustavilo potem, ko je ameriški predsednik prižgal rdečo luč prostotrgovinskemu sporazumu. Vprašanje pa je, kaj lahko Merklova iztrži, saj Trump Evropsko unijo očitno vidi kot zgrešen in praktično propadel projekt. Nič nenavadnega zato ni, da nemški politični komentatorji od kanclerke pričakujejo, da bo Trumpa spametovala in prepričala, da je stabilna EU v interesu ZDA.
Upanje na kakšen trik o Putinu
In s katerimi temami bi sogovornika lahko »trgovala«? Največ možnosti za kompromise poznavalci razmer z obeh strani vidijo pri financiranju Nata in pri politiki do Rusije. Trump, ki je še nedavno Nato označil za preživet, je obrnil ploščo v toliko, da od preostalih članic zavezništva pričakuje dogovorjeno sofinanciranje. Kanclerka bi lahko na tej točki ameriškemu predsedniku šla naproti z obljubo o večjih proračunskih izdatkih, ki si jih gospodarsko izjemno dobro stoječa država lahko privošči. Merklova je že pred časom dejala, da ima v načrtu postopno višanje izdatkov za vojsko. Drugo področje pa so odnosi z Rusijo. Trump naj bi se nadejal, da mu bo Merklova razkrila kakšen trik o tem, kako je najbolje shajati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Naslednje pomembno vprašanje pa seveda je, kakšne posledice bi srečanje lahko imelo za volitve v Nemčiji. Merklova je kot kanclerka doslej ob Trumpovih provokacijah in kritikah bolj ali manj molčala, njen izzivalec, socialdemokrat Martin Schulz, pa s kritikami na račun Trumpa ni skoparil. Njegov položaj mu to omogoča in daje prednost v predvolilni kampanji – podobno se je na primer že izkazalo pri napetostih s Turčijo. Merklova tako s srečanja mora prinesti vsaj kakšno dobro novico in se skorajda nujno izogniti novim kritikam na račun Nemčije. V prid ji gre zagotovo dejstvo, da je v dolgoletnem kanclerskem stažu morala shajati že z vse vrste egocentriki, in bržčas bo tudi za Trumpa našla ustrezen recept.
