Glavne nosilce slovenske zunanje politike (predsednika države, predsednika vlade in zunanje ministrstvo) smo v ponedeljek zaprosili za njihovo stališče kontroverznega Trumpovega odloka, s katerim je začasno prepovedal vstop v ZDA sirskim in drugim beguncem ter državljanom sedmih muslimanskih držav. Prav tako smo od vseh treh želeli izvedeti, kakšen vpliv bo imel Trumpov odlok na iskanje rešitev v evropski migracijski krizi.

Pahor: Zahod mora biti pri ukrepih previden

Predsednik države Borut Pahor je ocenil, da »mora vsak ukrep, ki ga sprejmejo države zahodnega sveta, zelo paziti, da se izogne že sumu, da bi lahko bil njegov namen ločevanje ljudi na podlagi verskega prepričanja, na primer med kristjani in muslimani«. Po njegovem se je zahod v kaotičnem soočanju z begunsko krizo nevarno približal istovetenju islamske vere s teroristično nevarnostjo.

Pahor ocenjuje, da so se zaradi nekaterih dvomov o Trumpovem odloku v ameriški demokraciji sprožili mehanizmi zavor in ravnovesij ter sodno preverjanje ukaza. »ZDA so bile po drugi svetovni vojni pomemben dejavnik globalne krepitve demokracije in človekovih pravic in za stabilnost sveta bi bilo koristno, če bi tako tudi ostalo,« je zapisal.

Glede Evrope je poudaril, da še vedno ni razvila skupne migracijske politike in se zato države, med njimi tudi Slovenija, zatekajo k nacionalnim rešitvam, »ki niso tako uspešne niti tako brezhibno skladne z obstoječimi mednarodnimi normami, da bi bili lahko na to ponosni«.

MZZ: Države se odločajo same, a morajo spoštovati zaveze

V kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja so nanj naslovljena vprašanja po dveh dneh premisleka posredovali zunanjemu ministrstvu in niso več odgovorili na naše dodatno vprašanje, ali to pomeni, da premier Cerar ne bo imel lastnega komentarja o Trumpovem odloku.

Zunanje ministrstvo je odgovorilo, da države same določajo svoje politike, tudi migracijsko, pri tem pa morajo upoštevati sprejete mednarodne obveznosti in načela, kot sta univerzalnost človekovih pravic in nediskriminacija. »Razumemo, da je večina ukrepov iz ukaza ameriškega predsednika začasne narave. Obžalujemo, da se ameriška stran v duhu transatlantskega prijateljstva pred uvedbo takih ukrepov ni posvetovala s svojimi evropskimi partnericami in zaveznicami ali jih o tem vsaj informirala,« so ocenili na MZZ in dodali, da položaj podrobno spremljajo in sodelujejo v aktivnostih Evropske unije za pridobivanje pojasnil od ameriških oblasti.

Na MZZ so še poudarili, da ostaja pomemben nadaljnji enoten nastop EU, zato je bil v koordinacijah EU predlagan skupni pristop do ameriške strani. Na zunanjem ministrstvu so v odgovoru na naše drugo vprašanje še ocenili, da ima lahko Trumpova odločitev negativne učinke tudi na reševanje evropske migracijske krize.