»Ko je sodnik Scalia februarja lani nenadoma umrl, sem obljubil ameriškemu ljudstvu, da bom, če bom izvoljen za predsednika, poiskal najboljšega sodnika v državi za vrhovno sodišče,« je še eno od svojih dramsko izvedenih predstav pred vklopljenimi televizijskimi kamerami začel Donald Trump. Potem jo je popeljal do vrhunca z izjavo, da danes izpolnjuje še eno obljubo, z imenovanjem 49-letnega zveznega prizivnega sodnika iz Kolorada Neila Gorsucha na položaj vrhovnega sodnika, ki je bil prazen skoraj leto dni.
Baracku Obami namreč zaradi nasprotovanja republikancev, ki so ga utemeljevali z volilnim letom, ni uspelo zapolniti praznega mesta v najvišjem, devetčlanskem sodnem organu v državi z njegovim predlaganim kandidatom Merrickom Garlandom. Tako bo tehtnica vrhovnega sodišča po smrti konservativne legende Antonina Scalie še naprej ostala rahlo nagnjena v desno, s štirimi liberalno in peterico konservativno usmerjenih sodnic in sodnikov, med katerimi je tudi starosta Anthony Kennedy, ki ga je Ronald Reagan imenoval leta 1988.
Republikanci, ki s svojim predsednikom sicer ne delujejo kot usklajen plesni par, so s tokratno Trumpovo izbiro odkrito zadovoljni in so jo tudi v javnih nastopih razlagali kot najbolj pregledno doslej. Skoraj dva ducata potencialnih kandidatov je bilo namreč znanih že kmalu po začetku njegove volilne kampanje, zaradi česar se je novi ameriški predsednik lahko trkal po prsih, da so volilci z njegovo izvolitvijo dali tudi polno podporo enemu od njih.
Dobesedni bralec ustave
Gorsuch se je leta 1967 rodil v Koloradu, kjer je preživel najstniška leta, preden se je vpisal na newyorško univerzo Columbia, končal pravo na Harvardu in opravil doktorat iz filozofije na Oxfordu. Izkušnje si je nabiral tudi pri delu z vrhovnima sodnikoma Kennedyjem in Byronom Whitom, s svojim predhodnikom Scalio pa je kot navdušen ribič v prostem času rad muharil. Velja za sodnika, ki ustavo razume po razlagi ustanovnih očetov ZDA, sodbe pa piše v laikom razumljivem jeziku. Je nasprotnik vladnih regulacij, nasprotnik splava, istospolnih porok in zagovornik smrtne kazni, a po oceni poznavalcev ne tako zagrizen, da bi kot vrhovni sodnik obračal kolo zgodovine nazaj. Demokrati pa opozarjajo, da se je praviloma postavljal na stran korporacij, zviška gledal na pravice žensk in ideološko obremenjeval sodstvo. Ker Gorsuch za potrditev potrebuje podporo vsaj 60 od 100 senatorjev, pa lahko demokrati njegovo imenovanje zadržijo s tako imenovanim filibustrom, saj je republikancev v senatu samo 52.
Imenovanje Gorsucha je vsaj za kratek čas malce potisnilo v ozadje široko nezadovoljstvo zaradi Trumpovega imigrantskega odloka. Zaradi njega so štiri zvezne države – Washington, Massachusetts, Virginija in New York - vložile tožbo proti vladi, napovedujejo pa se še nekatere druge zaradi predsednikovih ukrepov glede zdravstva in (ne)zaščite okolja. Tožbe vlagajo demokratski pravosodni ministri zveznih držav, kar pa ni posebnost, saj je bila teh s strani republikanskih prej deležna tudi Obamova vlada.
