Državniški obiski so nekaj posebnega. Goste kot pri vseh drugih obiskih izbirata vlada in premierka, a glavna gostiteljica je kraljica. To prinaša kraljevski pomp, fanfare, zlate kočije, banket in prenočevanje v Buckinghamski palači, kar je nekaj, v čemer bi nečimrni samovšečni Donald Trump prav gotovo užival kot v še enem dokazu svojega uspeha. Kraljica pa… Kdo ve?! Ker se sama ne sme vtikati v politiko, vsi drugi razen nje govorijo o Trumpovem državniškem obisku, na katerega ga je minuli petek, po mnenju kritikov nepremišljeno in preuranjeno (še noben predsednik ZDA ni prišel na državniški obisk v letu inavguracije) povabila premierka Theresa May. Zgodilo se je med nervozno tiskovno konferenco v Beli hiši, ki jo je britanska premierka obiskala kot prva izmed tujih voditeljev po Trumpovi inavguraciji.
Peticiji in protesti
Britanci v tistem trenutku niso vedeli, Theresa May pa je, da bo Trump kmalu po njenem odhodu sporočil zdaj že razvpito trimesečno prepoved vstopa v ZDA beguncem in državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav (Iran, Irak, Sirija, Jemen, Libija, Somalija in Sudan), med katerimi niso druge pretežno muslimanske države, v katerih ima Trump poslovne interese (Egipt, Savdska Arabija, Turčija in Združeni arabski emirati). Mayeva pa bi morala predvideti, da bo povabilo Trumpa na obisk na najvišji ravni, posebno zaradi te prepovedi, sprožilo nezadovoljstvo zelo veliko Otočanov.
Peticija proti takšnemu obisku se je pojavila še pred oznanitvijo te Trumpove prepovedi, ki pa je dramatično povečala število podpisnikov. V peticiji, ki jo je podpisalo že več kot 1.800.000 ljudi, je rečeno, da bi Trumpu kot šefu ameriške vlade morali dovoliti vstop v Britanijo, nikoli pa ga ne bi smeli povabiti na državniški obisk, ker bi to spravilo v zadrego kraljico. In naprej: zaradi svoje dobro dokumentirane mizoginije (ukoreninjenih predsodkov do žensk) in vulgarnosti si Trump ne zasluži, da bi ga sprejela kraljica ali prestolonaslednik princ Charles.
Avtor peticije, pravnik iz Leedsa, pravi, da je želel kraljico rešiti pred tem, da bi se morala rokovati s Trumpom, njemu pa preprečiti, da bi se svetil v kraljičinem odsevnem sijaju. Mayeva je pod velikim političnim pritiskom zaradi tega povabila pa tudi zahtev, naj ga prekliče in obsodi Trumpovo prepoved. Pritisk so povečale demonstracije na tisoče Otočanov proti obisku v Londonu in vrsti drugih britanskih mest.
Direktorski spodrsljaj
Dan po peticiji proti obisku se je pojavila peticija, ki odobrava obisk. To je do zdaj podpisalo precej manj, a vseeno veliko ljudi: blizu četrt milijona. Vlada naj bi odgovorila na vsako peticijo z najmanj 10.000 podpisi, parlament pa naj bi razpravljal o vsaki peticiji z najmanj 100.000 podpisi. Vlada še ni odgovorila na ti dve peticiji, parlament pa je sporočil, da bo o obeh razpravljal 20. februarja. Med ocenjevalci peticije proti obisku je za najboljši komentar poskrbel eden izmed Trumpovih pribočnikov. Samo zato, ker se mu je zareklo, da »direktorja Trumpa« ne skrbijo ne peticija ne protesti proti njegovemu obisku. To ni prva peticija o Trumpu. Januarja lani so – na podlagi peticije s 560.000 podpisi – poslanci razpravljali o tem, da bi Trumpu prepovedali vstop v Britanijo, ker je kot predsedniški kandidat zagovarjal prepoved vstopa v Ameriko vsem muslimanom.
Trgovina je najpomembnejša
Različni poslanci so ga takrat razglašali za marsikaj, od rasističnega demagoga do klovna in (eden) idiota, a večina je bila proti prepovedi. Takrat je Trump zagrozil s preklicem 700-milijonske naložbe v svoja igrišča za golf na Škotskem (od tam je bila njegova mati). Zelo verjetno bi se podobno odzval tudi zdaj, ko je predsednik, pobrexitska Britanija pa bo obupno potrebovala sporazum o čim bolj svobodni trgovini z ZDA. Ta je bil glavni razlog, da je premierka Theresa May tako hitela v ZDA po inavguraciji ter kljub peticiji in protestom proti obisku na najvišji ravni dejala, da je »zelo zadovoljna, da se bo načrtovani obisk zgodil«. Datuma obiska še niso določili.
