Tone Partljič: Prešernova nagrada
Mariborski pisatelj in dramatik je dobil nagrado za življenjsko delo. V življenju je napisal več kot 30 komedij, prvo že leta 1969, Tolmun in kamen. Mateja Pezdirc Bartol je v razlagi nagrade zapisala, da je Partljič širši javnosti najbolj znan po komediji Moj ata, socialistični kulak, ki odslikuje čas političnih sprememb, ko se menjata oblast in sistem, mišljenje in navade ljudi pa ostajajo enake. »Velja za najuspešnejšo slovensko komedijo po drugi svetovni vojni, doživela je številne uprizoritve (premierno 1983 v Drami SNG Maribor) in tudi izjemno ekranizacijo v režiji Matjaža Klopčiča, v njej pa je kar nekaj antologijskih prizorov, ki jih poznajo vse generacije…« Zapisali so, da Partljič nadaljuje tradicijo Linharta in Cankarja in jo razvija v lastni maniri, mi pa naj dodamo, da se je rodil v Mariboru leta 1940. Komedijam je dodal še več kot 20 proznih del, zanimivo pa je tudi to, da je bil film oziroma črna komedija Vdovstvo Karoline Žašler, za katero je napisal scenarij, nominirana za berlinskega medveda. Partljič je bil tudi poslanec v državnem zboru.
Ivo Petrić: Prešernova nagrada
»Vrhunski intelektualni nivo ter prefinjen in odgovoren umetniški občutek, ki sta opredelila njegova ustvarjalna, poustvarjalna in ne nazadnje tudi organizacijska prizadevanja, označujeta Iva Petrića kot osebnost, ki je morda sploh najvidneje zaznamovala sodobno slovensko glasbo…« je v razlagi nagrade zapisal dr. Matjaž Barbo za skladatelja, ki se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Avtor 190 skladb za različne zasedbe je dobil nagrado Prešernovega sklada že leta 1971, deloval je v različnih glasbenih skupinah in bil 16 let umetniški vodja Slovenske filharmonije.
Dare Valič Borštnikov prstan
Leta 1941 rojen igralec je bil od leta 1971 pa do upokojitve član ljubljanske Drame, kjer je igral v najbolj pomembnih predstavah, od Hamleta do Pigmaliona, od Shakespeara do Cankarja. Igral je tudi v mnogih celovečernih filmih, naj omenimo Med strahom in dolžnostjo, Vdovstvo Karoline Žašler, To so gadi, Poletje v školjki… In na televiziji: nanizanki VOS in Vest in pločevina, Ciklamen… Dare Valič je na igralski akademiji tudi poučeval sabljanje in bil konec osemdesetih zelo aktiven v Odboru za človekove pravice.
Peter Prevc: najboljši športnik
Slovenska zgodovina ne pozna veliko športnikov, ki bi v enem letu tako suvereno potolkli konkurenco, in to v našem nacionalnem športu. V sezoni 2015/2016 je Peter Prevc zmagal na 15 tekmah svetovnega pokala in ga seveda osvojil, zmagal je na novoletni turneji in dobil svetovni pokal v poletih. Štiriindvajsetletni smučarski skakalec iz Dolenje vasi ima v svoji vitrini že srebrno in bronasto olimpijsko medaljo, za športnika leta je bil razglašen že četrtič, za njim pa so po vrsti zaostali Vasilij Žbogar, Tim Gajser in Peter Kauzer.
Eva Macun: ženska leta
Akcija revije Zarja je naslednica tradicionalnega izbora Slovenke leta in letos je prvič z novim imenom akcije zmagala ginekologinja Eva Macun, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka v Bolnišnici Jesenice, ki je že kot mlada zdravnica začela uvajati spremembe in ukinjati rutinske postopke. Porodnice je postavila v središče poroda, postale so bolj sproščene in večina jih rodi naravno. Bolnišnica Jesenice je prva dobila naziv materam prijazna porodnišnica. Mimogrede, na Jesenicah je Macunova s svojo ekipo poskrbela tudi za porod somalijske begunke.
Goran Hrvačanin: najbolj gledan slovenski film
Številke, ki jih je dosegel celovečerni film Pr' Hostarju, so tako visoke, da je ekipa, ki je najprej snemala zgolj kratke spletne filme, postala legendarna. Scenarista sta dva in tudi drugače v ekipi delajo vsi vse ter predvsem ne bentijo nad državo, ki jim ni omogočila financiranja. »Hostar« je komercialen projekt, o katerem je soscenarist, leta 1984 rojen Goran Hrvačanin, povedal: »Veste, kdo nas največ gleda? Ljudje, ki imajo brezvezne službe in se z gledanjem posnetkov odlepijo od sranja, ki ga delajo.«
Desa Muck: Ježkova nagrajenka
Naša kolumnistka, sicer leta 1955 rojena pisateljica, je specialistka za mladinske uspešnice. Za bestsellerje. A v svoji karieri je bila tudi marsikaj drugega, recimo televizijska in filmska igralka, TV-voditeljica in humoristka, pa še kaj bi se našlo. V razlagi za letošnjo nagrado so v Ježkovi komisiji zapisali: »Desi Muck ni tuje nič, kar je človeškega; tudi zaradi svoje blagosti je že davno postala naša Desa, podobno kot je Frane Milčinski naš Ježek. In ko izgovorimo njuni imeni, se vsem generacijam na obrazu zariše nasmeh.«
Anja Golob: Jenkova nagrada
Leta 1976 v Slovenj Gradcu rojena pesnica, dramaturginja in novinarka je osvojila nagrado društva slovenskih pisateljev za poezijo že drugič. Prvič leta 2014 za zbirko Vesa v zgibi, ko je zavrnila finančni del nagrade, in drugič letos, ko je prepričala z zbirko Didaskalije k dihanju. »Če bi bila v Sloveniji, bi nagrado sprejela v majici z napisom Refugees welcome,« je izjavila v zahvali pesnica, ki je bila v času podelitve Jenkove nagrade v tujini, kjer je uspešno predstavljala svojo zbirko ab und zu neigungen iz leta 2015.
Boštjan Gorenc - Pižama: knjiga leta
Stand up komik in komik, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc je napisal izredno dobro prodajano knjigo Slolvenski klasiki 1 o slovenskih pisateljih in njihovih zgodbah, ki jih je rahlo priredil in ponudil moderni publiki, uporabnikom spletnih družbenih medijev. Prešeren, Cankar, Levstik, Gregorčič, Jurčič, Zupan… so dobili novo literarno obliko. Pižama je za naš časopis povedal: »Slišal sem, da so neke učiteljice na mariborskem območju malce zmajevale z glavami, ampak tako je, če napišeš nekaj humornega.«
Tinca Stegovec: nagrada Riharda Jakopiča
Najvišje priznanje za likovno in vizualno umetnost je dobila slikarka oziroma grafičarka, predstavnica Ljubljanske grafične šole, leta 1927 v Planini pri Črnomlju rojena Tinca Stegovec. Nagrada za življenjski opus je le ena v vrsti nagrad, ki jih je dobila za svoje ustvarjanje; že leta 1966 je dobila nagrado Prešernovega sklada. Izpopolnjevala se je v tujini in poučevala v Sloveniji. »… njena risba je čista in pregledna, vsa njena umetnost je poduhovljena in globoko osebna…« je ob podelitvi zapisala Olga Butinar Čeh.
