Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, letos ponovno prejme pesnica Anja Golob, tokrat za zbirko Didaskalije k dihanju (izšla je v samozaložbi), potem ko je pred dvema letoma nagrado prejela za prejšnjo zbirko Vesa v zgibi. »Naj budi asociacije na Prešerna, Rilkeja ali Jesiha, je pesem Anje Golob predvsem samosvoja, prepoznavno idiosinkratična, predvsem pa vseskozi precizna in zanesljiva,« je v utemeljitev zapisal Goran Dekleva, ki je predsedoval žiriji.

Veščina rabe govorice

Knjigi Anje Golob so konkurirale zbirke Poezija za avtomehanike Blaža Iršiča, Azur Mete Kušar, Tišima Uroša Praha in Sladke pogačice Toneta Škrjanca. Žirijo, v kateri so bili ob Deklevi še Igor Divjak, Ana Geršak, Majda Kne in Veno Taufer, je Golobova prepričala najprej z veščino obvladovanja medija, v katerem ustvarja. »Kakor cirkusant, ki obvladuje svoje telo, tako pesnica natančno ve, kako delati z jezikom in govorico, register pesniških postopkov, ki jih suvereno preigrava, je naravnost osupljiv,« beremo v utemeljitvi.

Enkrat govori v stišani ranljivosti, negotovosti prve osebe ednine, drugič v prvi osebi množine, ki veliko razume o življenju, nato svoje besede posoja nečemu tretjemu, recimo morju, še pozneje se zdi, kakor da anonimni glas, ki govori, prihaja od nikoder in od vsepovsod obenem. Dekleva je v utemeljitvi posebej izpostavil pesem Srce, ki ljubi, ljubi kot eno najbolj uspelih ljubezenskih pesmi, napisanih v slovenskem jeziku v zadnjem desetletju ali več.

Proti nevarni drži države

Anja Golob je Jenkovo nagrado že dobila pred dvema letoma, a je njen denarni del iz načelnih razlogov takrat zavrnila, tokrat pa je sporočila, da tudi tega sprejema. Denarna vrednost nagrade je 1000 evrov, pisateljsko društvo ji bo ob tem omogočilo še tri nastope. Včerajšnje razglasitve v Kranju se ni udeležila zaradi sodelovanja na pesniškem festivalu v tujini, je pa sporočila, da ob prejemu nagrade protestira proti drži države do beguncev. »Če bi bila v Sloveniji, bi nagrado sprejela v majici z napisom Refugees welcome (Begunci, dobrodošli),« je zapisala v zahvalnem govoru.

Po pesničinem mnenju je februarski protest proti beguncem v bližnjem Šenčurju izkazal grozljivo, ksenofobno, sovražno podobo države, v jeziku katere piše poezijo, in primer ni bil edini. »Proti tovrstnim demonstracijam nestrpnosti hočem in moram s tega mesta jasno in nedvoumno protestirati kot državljanka, kot pesnica in kot človeško bitje. Nevarno je, da, četudi zaradi lastnih stisk, dovoljujemo erozijo najosnovnejših civilizacijskih norm, kakršnim smo bili priča. Ustvarjanje zunanjega sovražnika ne bo rešilo naših notranjih težav, sodelovanje jih lahko,« pravi. Vlado je pozvala, naj prične uresničevati svoje temeljno poslanstvo sodelovanja in pomoči ljudem. pim