– gradnja deponije posebno nevarnih odpadkov (Sonderabfalldeponie), vključno s čiščenjem izcednih voda, za deželo Baden-Württemberg v Billigheimu;
– sanacija tesnjenja že zaprte deponije posebno nevarnih odpadkov v Malschu;
– sanacija obstoječe komunalne deponije v Karlsruhe-Grötzingenu;
– gradnja deponije gradbenih odpadkov v Hockenheimu;
– gradnja deponije za gradbene izkope v Karlsbad-Ittersbachu.
Toliko, da bo jasno, da moje pripombe temeljijo na strokovnem znanju in dolgoletnih praktičnih izkušnjah. Žal slovenski strokovni uradi, visoko šolstvo ter stroka menijo, da tega mojega strokovnega znanja in izkušenj ne potrebujejo.
Naravni geološki nanosi gline niso homogeni, zato se jih mora za deponijske bariere izkopati, zemljine sortirati in v slojih ustrezno ponovno vgraditi. V evropskih normah (EN) predpisane zahteve se nanašajo na pravilno vgrajene deponijske bariere iz naravnih materialov.
Koeficient propustnosti K (cm/s) pomeni količino vode, ki pronica v določenem času skozi geometrijsko določen vzorec zemljine. Navedeni dopustni K pomeni, da sme skozi talni barierni sloj na leto ponikniti največ 3,15-centimetrski stolpec vode, kar pomeni okoli 31,5 l/m2.
Ker v naravi nič ne izgine, se bo prof. Veselič torej moral odločiti za vsaj eno potenco višjo propustnost naravnih talnih slojev oziroma za bočno odtekanje preostalih izcednih voda (okoli 270 l/m2) in odnašanje celotnega škodljivega tovora v neposredno okolje. O očitanem zanemarjanju evapotranspiracije teh ogromnih količin podzemnih izcednih voda pa resno ne želim izgubljati besed.
Sledi še strokovni avtogol prof. Veseliča, ko trdi, da so na parceli št. 115/1 odloženi nenevarni odpadki (!?), čeprav napoveduje bodoče dodatno potrebne tehnološke posege, ki naj naredijo odpadke inertne (!?). Menim, da so nenevarni odpadki inertni. Tako obdelane odpadke pa naj se končno še prekrije in uredi tudi zajem (ter čiščenje) izcednih voda. Dvomim, da je vse to zajeto v predvidenih 2 milijonih evrov!
Če so ti odpadki res nenevarni, se sprašujem, zakaj je bil potem potreben ves ta dosedanji cirkus, kakor tudi dosedanje in bodoče razmetavanje denarja. Veseli pa me, da v primeru okolju škodljivih odpadkov končno soglašava o posledično potrebni izredno dragi dodatni ureditvi zajema (in čiščenja) izcednih voda.
Strokovnjak, ki nastopa v javnih medijih s strokovno pomanjkljivimi, netočnimi, nestrokovnimi in neodgovornimi podatki, mora računati z javnim kritičnim odgovorom. Nikogar nisem in ne želim blatiti. Nihče ni nezmotljiv in nihče ne ve vsega. Vendar mora strokovnjak imeti dovolj samozavesti, da se v primeru zmote iz kritike uči in strokovno napreduje. Dobrega strokovnjaka strokovna kritika zatorej ne užali, temveč ga celo spodbudi. Iz kritičnih strokovnih diskusij sem se vedno največ naučil.
Pregovor pravi: »Ne ponavljaj napak, saj imaš tisoče možnosti napraviti novo napako.«
S tem končujem svoje javno strokovno opozarjanje na temo Teharij ter želim vsem bralcem prijetne praznike in srečno novo leto!
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom.
