Konec tedna se predsednik države Borut Pahor odpravlja na Bližnji vzhod. Skupaj z gospodarsko delegacijo se bo najprej ustavil v Jordaniji, kjer ga bo gostil jordanski kralj Abdulah II. Ogledal si bo največje begunsko taborišče v državi, imel pogovore s kraljem in se udeležil poslovne konference, na kateri bodo poslovneži poskušali najti nove priložnosti za povečanje skromne blagovne menjave med državama (lani je znašala dobrih deset milijonov evrov).

Zatem bo kot prvi slovenski predsednik obiskal Egipt, eno glavnih zibelk arabske pomladi. Z gospodarsko delegacijo bo pri predsedniku Abdelu Fatahu Al Sisiju iskal priložnosti za povečanje blagovne menjave med državama.

Dobri odnosi tudi dediščina preteklosti

»Za nas bo to zgodovinski obisk. Pričakujemo poglobitev naših odnosov, čeprav so ti že sedaj odlični,« pravi Jusef Diaeldin Mekavi, veleposlanik Egipta v Sloveniji. Čeprav je Borut Pahor leta 2009 kot premier že obiskal Egipt, istega leta pa je bil pri nas na državniškem obisku strmoglavljeni predsednik Hosni Mubarak, noben slovenski predsednik doslej še ni obiskal Egipta.

Pahorjev obisk pri predsedniku Al Sisiju, ki je oblast prevzel po strmoglavljenju predsednika Mohameda Mursija iz Muslimanske bratovščine in je nato s trdo roko pozaprl več deset tisoč članov Muslimanske bratovščine, bo tako po ocenah veleposlanika Mekkawyja pomenil nov preskok v meddržavnih odnosih.

Z generalom, ki je slekel uniformo in zdaj v civilni preobleki zagotavlja nadaljevanje popolne prevlade vojske v državi, se bo Pahor srečal prvi dan obiska v Egiptu. Pozneje bodo sledila še srečanja s premierjem Šerifom Ismailom in predsednikom parlamenta Alijem Abdelom Aalom. »Odlične odnose imamo z vsemi nekdanjimi republikami Jugoslavije. Razlog je v posebnih odnosih, ki sta jih gojila predsednik Naser in Tito. Ti odnosi so se nadaljevali in poglabljali z neodvisnostjo Slovenije,« razlaga Mekavi.

Gospodarske priložnosti

Pahor se bo na obisk odpravil s 13-člansko delegacijo slovenskih podjetij, ki bodo na poslovni konferenci z egiptovskimi gospodarstveniki iskali možnosti novih poslov. Blagovna menjava med državama, ki znaša sicer skromnih 85 milijonov evrov, je rahlo v korist Slovenije.

Več naša država v arabskem svetu izvozi le v Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate. »Ekonomski odnosi niso na takšni ravni kot odlični politični odnosi. Pričakujemo več. Naša blagovna menjava je nižja od pričakovanj obeh držav,« ocenjuje egiptovski veleposlanik.

Kot potencialna področja, kjer bi Slovenija lahko povečala svoj izvoz v Egipt, omenja proizvode majhnih podjetij, visokotehnološke proizvode in prehrambne izdelke. »Kmetijski proizvodi v naši blagovni menjavi sestavljajo zgolj od tri do pet odstotkov. Ker večino naše hrane uvažamo, je tukaj tudi potencial za slovenska podjetja. Večino našega izvoza v Slovenijo predstavljajo surovine, toda zagotovo bi lahko sem uvažali tudi agrume.« Priložnosti za posel naj bi bile tudi pri gradnji nove prestolnice in pri razvojnih projektih v zgornjem Egiptu.

Različne možnosti za slovenska podjetja po besedah veleposlanika ponujajo tudi projekti logistike in skladiščenja pri širjenju Sueškega prekopa, ki si ga bo slovenska poslovna delegacija tudi ogledala. Koliko dvostranskih sporazumov bo podpisano med Pahorjevim obiskom, še ni povsem dorečeno. Nekateri se namreč še vedno usklajujejo, veleposlanik pa omenja možnost podpisa od štiri do pet sporazumov s področja pomorskega in zračnega prometa, okolja in medijev.

Blagovne menjave z nekaterimi arabskimi državami

IZVOZ

UVOZ

slovensko veleposlaništvo v Kairu, 2015 (v mio. €)

PODATKI

83,8

10,5

0,1

80,8

12,8

JORDANIJA

1,4

43,0

42,7

KUVAJT

17,0

9,7

KATAR

20,9

4,5

EGIPT

ZAE

5,8

SAVDSKA ARABIJA

1,4

OMAN